Tesnoba, asocialnost

Vprašanja na tosemjaz.net.
Aaaaaa

Tesnoba, asocialnost

ObjavaNapisal Aaaaaa » 01 Okt 2020 14:33

Zivjo, res rabim pomoc. Prosim ce ne objavite javno.

/Izbrisano v uredništvu/
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Tesnoba, asocialnost

Uredništvo » 02 Okt 2020 11:39

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena,

naj ti najprej čestitam, da so ti odobrili roman in ga želijo tudi izdati. To je velik korak in čisto razumljivo je tudi to, da ob tem doživljaš ter občutiš nekaj strahu. Praviš, da bi se naj sestala s PR-jevcem, ampak si se takrat zaradi strahu, dvomov in ostalega srečanju izognila. Opisuješ, da imaš težave s komuniciranjem, da se težko oglašaš na telefon, pogovarjaš z ljudmi, saj imaš ob tem veliko tesnobo, zaradi česar bi najraje zbežala in se skrila. Sedaj ti je ta človek dal še eno možnost za naslednje srečanje. Zanima te, kako se obnašati na sestanku in kaj narediti, da bi lahko obvladovala to napetost ter tesnobo.

Kot sem že omenila, je čisto normalno, da pride do občutkov strahu, dvoma ali tesnobe v situacijah, kjer se počutimo ogroženo, kjer nismo najbolj prepričani sami vase in v to, kar počnemo. Zaradi tega lahko pride do odzivov, podobnim tvojim ali specifičnim za vsakega posameznika. To se kaže na telesni ravni kot potenje, rdečica obraza, pospešen utrip in dihanje, stiskanje v prsih ali trebuhu, občutek razbijanja srca, lahko imaš potne ali mrzle dlani, cmok v grlu ipd. Čustva, ki so prisotna, so lahko strah, sram, tesnoba oziroma anksioznost, dvom ipd. Misli, ki vse spremljajo, pa so lahko, da nam nikdar ne bo uspelo, da ne zmoremo, da nismo sposobni narediti nečesa prav, da nekdo drug gotovo ve in bo tudi bolje nekaj naredil, morda tudi, da nismo vredni ipd. V vedenju pa se vse skupaj kaže kot umik, kar pomeni, da se želimo situacije izogniti in se tega lahko začnemo posluževati, kar vodi v še večje izogibanje, lahko se kaže tudi kot to, da v situaciji nekako zmrznemo, torej ne moremo narediti ničesar in to lahko traja nekaj časa, ali se pa vse skupaj kaže v boju, kar pomeni, da se aktivno spopademo s situacijo in okoliščinami. To sem ti opisala, da bi dobila malo boljši vpogled v to, kar se dogaja pri tebi.

Sprašuješ, kako se naj pripraviš na srečanje oziroma na sestanek, da ne bi bil ta strah pri tebi zelo viden. Nekega čudežnega recepta za to žal ni, saj je potrebno to, da nazadnje sama pri sebi ugotoviš, kaj ti najbolj pomaga, da se lahko sprostiš in premaguješ strahove. Skušala ti bom napisati nekaj vprašanj in možnosti, kaj bi lahko naredila, sama pa lahko to preizkušaš in najdeš tudi kakšne nove. Mogoče se lahko na začetku vprašaš, kaj ti je do sedaj pomagalo obvladovati podobne situacije - to pomeni, kako si npr. v šoli pri govornih nastopih ali kje v družbi do sedaj sebi pomagala obvladovati vse te odzive. Na podoben način lahko potem tudi tukaj skušaš delovati. Morda je tudi dobro, da se vnaprej zelo dobro pripraviš na sestanek, torej, da veš, o čem se bosta pogovarjala, kaj pričakovati in kako se odzivati. Mogoče ga lahko prosiš tudi, da ti vnaprej pošlje kakšna vprašanja ali iztočnice, da se boš lažje pripravila. Prav tako ni nič narobe s tem, če mu poveš, da imaš nekaj treme, da si prvič v takšni situaciji in te je zaradi tega tudi malo strah, ker je to zate nekaj novega, nisi tega vajena in da boš morda zaradi tega vmes malo zadržana ali ne boš vedela, kako in kaj narediti. Mislim, da to lahko vsakdo razume, še posebej nekdo, ki je že nekaj časa v teh stvareh. Lahko imaš na mislih, da je tudi on in tudi vsi ostali moral enkrat nekje začeti in da je najverjetneje tudi njih bilo v začetku strah, so bili negotovi in niso vedeli najbolj, kako in kaj narediti. Prav tako si lahko pomagaš s tehnikami sproščanja, kjer sprostiš mišice in se lažje osredotočiš. Pomembno pa je tudi dihanje, zato lahko morda skušaš prakticirati dihalne vaje, kjer se osredotočaš na svoje dihanje in na trebušno prepono. V okviru zdravstvenih domov pa nekaj časa že delujejo Centri za krepitev zdravja, ki pripravljajo razne delavnice in ena izmed njih je tudi spoprijemanje s tesnobo. Tovrstnih delavnic se lahko udeležiš brezplačno, le pri svojem osebnem zdravniku je potrebno povedati, da bi se želela in le-ta ti bo dal napotnico. Verjamem, da bi to lahko bilo koristno zate, saj bi se naučila boljšega obvladovanja negativnih čustev in telesnih odzivov. Morda lahko malo pobrskaš po internetu in se potem odločiš, ali bi to bilo zate. Konec koncev pa najbolj lahko pomaga to, da se izpostavljamo takšnim situacijam, ki v nas zbujajo neprijetnost in negativna čustva, saj se z večkratnim izpostavljanjem le-tem to tudi začne zniževati. Večkrat, kot smo izpostavljeni nekim situacijam, v katerih nam ni prijetno, bolj se učimo odzivov in lahko nam postaja manj neprijetno.

Upam, da sem ti lahko z odgovorom pomagala in če te bo še kaj zanimalo, kar napiši.

Želim ti uspešen sestanek in le drzno naprej,
Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije
Scaredwhy

Re: Tesnoba, asocialnost

ObjavaNapisal Scaredwhy » 05 Okt 2020 20:46

Celo popoldne sva se izmenično klicala. Ko je on mene sem bila zaposlena, ko sem jaz njega se on ni javil, zato sem mu poslala mail kdaj sem na voljo za sestanek. Skrbi me da bo mislil da sem neodgovorna in se ne bo hotel sestati z mano ali pa bo karantena in ne bo sestanka ali bo psdel meteor in ne bom mogla izdati knjige. Najraje bi se odpovedala pisanju. Sploh ne razumem kaj je z mano nsrobe. Dala sem ze toliko nastopov seminarskih cez, sprasevanja, hodila sem na pevske in nastopala, sla na delavnice premagovanja strahu, hodila na retoriko, sla na seminar nastopanja, hodila na igralski tecaj, sla k psihologinji, prebrala ne vem koliko knjig, se vedno me je taka groza kamor koli grem, katerega koli novega cloveka spoznam. Nic kar naredim ni dovolj dobro in potem to jezo nadse spravljam na mami. Pa sploh ne vem zakaj.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Tesnoba, asocialnost

Uredništvo » 06 Okt 2020 12:36

Odgovor svetovalke
__________________

Pozdravljena,

lepo te je spet slišati. Videti je, da sta se PR-jevcem skušala dobiti, a vama ni uspelo. Verjetno se je to lahko zgodilo ravno zaradi vajinih obveznosti, ki so se prekrivale in zato nista uspela najti skupnega časa. Mogoče mu lahko predlagaš še eno srečanje, ko imaš največ časa in se takrat skušaš dobiti z njim. Prav tako lahko morda tudi njega povprašaš, če mu ustreza ta določen dan in čas. Verjamem, da te skrbi veliko stvari v zvezi s tem in se ti zdi, da to mogoče ne bi bilo lahko izvedljivo. Vendar je vseeno dobro, da skušaš narediti še nekatere korake in priti bližje temu, da bi lahko izdala knjigo. Lahko se mu tudi opravičiš, da se nista uspela dobiti in mu razložiš, da si imela določene obveznosti. Prav tako se mu lahko zahvališ, da ti daje še več možnosti in mu daš vedeti, da si res želiš izdaje knjige. Nič nenavadnega pa ni, da te v tej situaciji sedaj skrbi, kako bo in če se bosta lahko dobila, če ne bo prišlo spet kaj vmes. Ampak tega še sedaj ne veš in zaradi tega lahko tako le dodatno obremenjuješ sama sebe, saj se mogoče na koncu ne bo nič takega zgodilo in bosta lahko izpeljala sestanek ter vse naprej. Če je pisanje nekaj, kar ti je zelo pomembno in te tudi osrečuje, ima lahko tudi terapevtski učinek, v smislu tega, da daš iz sebe določena čustva, misli, preko zapisanega tudi določene stvari predeluješ in spreminjaš. Torej je mogoče dobro, da vztrajaš v tem in z majhnimi koraki tudi slediš priložnosti.

Vidim, da si se že večkrat izpostavljala v situacijah, kjer si v šoli javno nastopala, bila vključena v pevske vaje, nastopala, hodila na retoriko, na igralski tečaj, na delavnice premagovanja strahu, na seminar nastopanja, bila pri psihologinji, veliko brala in se na takšen način spopadala s svojimi strahovi. Vse to je zelo pohvalno in sem res vesela zate, da si se imela možnost in moč vključevati v vse to. Vendar praviš, da kljub vsemu temu še vedno občutiš grozo, ko greš kam ali spoznaš koga na novo, vendar ne veš, zakaj je tako. Verjamem, da si se na vseh teh aktivnostih naučila marsičesa, kar ti lahko pomaga v tvojem življenju. Mogoče od sebe tudi preveč pričakuješ naenkrat, v smislu, da bi naj bila v situaciji kar takoj zelo sproščena, sploh ne imela strahov ipd. Zato je mogoče dobro, da začneš z majhnimi koraki, kot si jih verjetno že slišala marsikje, kjer si bila vključena (dihanje, počasno izpostavljanje situaciji, se izpostavljati tam, kjer se še počutiš dobro) in potem postopoma napreduješ. Lahko se zgodi tudi, da izgubiš določeno motivacijo oziroma vztrajnost v situacijah, zato se lahko opomniš, da resnično vztrajaš in delaš nekaj zaradi sebe in tega, ker si želiš izboljšanja. Rezultati ne pridejo kar takoj, za to je potrebno vztrajati in čez čas se bodo videle spremembe. Mogoče je tudi to, da si lahko že osebnostno bolj tesnobna v novih stikih in v novih situacijah, kar nima nujno povezavo s samo anksioznostjo kot boleznijo oziroma motnjo, ampak je to določena tvoja osebnostna lastnost. Lahko, da bodo takšne lastnosti pri tebi ostale prisotne ves čas, zaradi česar se boš naučila živeti z njimi in se naučila obvladovati določene odzive, okoliščine. S tem te zdaj nočem strašiti ali kakorkoli sklepati na nekaj, kar mogoče ni resnično, to je zgolj predvidevanje, ki ni nujno tako. Sama sebe najbolje poznaš in zato tudi najbolje veš, zakaj pride do strahu in do določenih odzivov pri tebi. Mogoče je zato lahko dobro tudi to, da se skušaš še bolj spoznavati in ugotavljati, zakaj je temu tako. Tako lahko ugotoviš tudi, zakaj bi jezo prenašala na mamo, kot si omenila. Mogoče ti je ona takrat najbliže, se počutiš najbolj varno ob njej ali kaj podobnega. Zaradi strahu in teh negativnih čustev ti je težko, kar te lahko spravlja potem še v dodatno jezo ali žalost, to pa ti ne pomaga najbolj. Dobro je ta čustva ozavestiti in ugotoviti, zakaj se v določeni situaciji počutiš tako, kot se in kaj to sproža, kako bi to lahko spremenila. Verjamem, da se boš na takšen način naučila marsičesa o sebi in obvladovala negativna čustva. Mogoče je dobro, da pregledaš zapiske ali literaturo, ki si jih dobila na vseh aktivnostih, v katere si se že vključila glede obvladovanja treme, anksioznosti. Če pa se ti zdi, da je to vseeno premalo, pa morda res lahko konktaktiraš Center za krepitev zdravja, saj tam izvajajo tovrstne delavnice, ki so lahko koristne.

Želim ti vztrajnosti pri izdaji knjige ter vse dobro,
Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije