Stran 1 od 1

Ali sem edina ki se tako počuti

Objavljeno: 26 Jun 2020 00:06
Napisal MikoPiko
Po kaksnih štirih mesecih karantene in samoizolacije sem se prevec navadila na okoliscine in ceprav se scasoma obadam z dolgcasom, sem cisto zadovoljna takole, biti sama... In po štirih mesecih se mi je zdelo, da bom polna energije in zelje, da se druzim z prijatelji... Ampak stvar je v tem, da sem prezivela 2 dneva, se to nepolna, v druzbi prijateljev in moja socialna baterija je ze popolnoma izpraznjena, kot da so za mano meseci druzenja... Hotela sem se imeti lepo z prijatelji, ampak preprosto minilo me je enkrat v njihovi druzbi, seveda sprva je bilo super, veliko novih reci za povedati, nato pa kar tako zmanjka novih zanimivih tem in vedno vec je neprijetne tisine... Po koncu teh dveh dni sem se zelela preprosto zakleniti v sobo in z nikomer imeti stike za najmanj teden...
Grozno mi je, ker zelim z prijatelji cutiti posebno vez, da mi z njimi ni nelagodno po nekem casu in da se ne bi v njihovi druzbi trudila vsakega osreciti oz biti prva, ki predlaga temo za pogovor...
Enkrat sem se z njimi imela lepo, uzivala sem, ampak ob koncu dneva sem cutila, kot da mi nekaj manjka, kot da biti obkoljen z prijatelji in se z njimi smejati ni nekaj usojenega zame, kot da sem se ves cas samo pretvarjala...
Vem, da sem okoli njih cisto drug clovek, ampak za ene se zdi vse to tako preprosto, potem pa si naslednji dan zelijo se vec druzenja.
Ali samo jaz med njimi cutim to utesnjenost? Ali je morda krivo tudi to, da sovrazim, kako govorim? Glas nasplosno?

Na kratko, ne maram se, kadar sem z ljudmi
Še kar se pocutim utrujeno ob dvodnevnega druzenja... In to po 4ih mesecih samoizolacije... Res ne vem, kako bom zdrzala solo, ce se bo takole nadaljevalo.
Prosim, ce mi imate karkoli za svetovati, ali ce ima kdo podobne izkusnje, pocutja
Povejte
Lep preostanek dneva vam zelim

Re: Ali sem edina ki se tako počuti

Objavljeno: 26 Jun 2020 11:48
Napisal para
Ne skrbi tudi sam sem tak in sigurno obstajajo tudi drugi, s podobnimi izkušnjami. Vsi ljudje so drugačni, in ti trenutki tišine in neprijetnosti, so normalni in prisotni pri vseh. Nekateri ljudje lažje govorijo, nekateri lažje poslušajo, nekateri so bolj zabavni, nekatere druženje bolj izčrpa kot druge itd. Sčasoma boš ugotovila, da pravzaprav ta tišina ni pomembna. Morda so ti neprijetni, ker ti mogoče pomenijo, da tvoja prijateljstva niso tako tesna kot si želiš. Veliko bolj pomembno je, da ti je prijetno, ko si s prijatelji.
Tudi sam sem v tem obdobju karantene imel čas za refleksijo in sem postal veliko srečnejši in bolj zadovoljen sam s seboj, kljub temu da nisem imel stika s prijatelji. Ugotovil sem tudi, da je popolnoma vredu, da odkloniš druženje če ti ni do tega in počneš samo tiste stvari s prijatelji, ki so ti prijetne, dokler spet "napolniš baterije". Noben te ne sili da se družiš s svojimi prijatelji. Z njimi se družiš ker ti je prijetno v njihovi družbi.
O utesnjenosti in podobnih stvareh lahko vprašaš svoje prijatelje in tako boš izvedela kako se drugi počutijo.
Lahko ti povem iz prve roke, da ko poslušam posnetek samega sebe, definitivno sovražim svoj glas in kako govorim, kar je tudi normalno.
V šoli pa se ti tudi ni potrebno družiti ves čas. Druži se po svojem tempu in kakor je tebi prijetno.
Želim ti vse najboljše in veliko veselja!

Re: Ali sem edina ki se tako počuti

Objavljeno: 03 Jul 2020 08:33
Napisal Živa Krivec
Odgovor svetovalke
_______________________

Pozdravljena MikoPiko.

Hvala, ker si se s svojim vprašanjem obrnila na nas. Če na kratko povzamem - po štirih mesecih karantene si imela občutek, da se boš veselila ponovnega druženja s prijatelji vendar temu ni bilo tako. Ugotovila si, da ti je izolacija pravzaprav ugajala, sedaj pa te druženje izčrpa. Prav tako si napisala, da te prijatelji včasih utesnjujejo, ob njih pa se počutiš kot drug človek. Hvala tudi tebi Para, da si z nami delil tudi svoje občutke.

Ljudje smo si zelo različni. Nekateri so izredno družabni, spet drugi pa uživajo, ko so sami. Morda si v času karantene spoznala, da si bolj introvertirana oseba, kar pomeni, da se počutiš bolje, ko preživljaš čas sama s sabo. S tem pa ni nič narobe. To pomeni, da se polniš z energijo v tišini, uživaš v samostojnem delu, preden kaj rečeš ali storiš dobro razmisliš in deluješ bolj umirjeno. To pa so same pozitivne stvari. Zato ti svetujem, da poskusiš najti neko ustrezno ravnovesje med družabnim življenjem in časom, ko si sama s sabo.

Če se dotaknem še dela zapisa, kjer si napisala, da te prijatelji včasih utesnjujejo, druženje z njimi pa izčrpa. Prijatelji so osebe, ki nam stojijo ob strani, nas tolažijo, osebe ki jim zaupamo in nas nasmejijo. Res je, da smo si med seboj zelo različni, vendar nas ponavadi združujejo neke skupne točke ali interesi. Če te ob druženju s prijatelji motijo točno določene stvari, ki si jih prepoznala jim to povej. Verjamem, da bodo razumeli. Prav tako bodo razumeli, če jim boš zaupala, da ti morda kakšen dan ni do druženja. Pravi prijatelji so tisti, ki nas sprejmejo takšne kot smo, vse naše prednosti pa tudi pomanjkljivosti. Zato se ob njih moramo počutiti sproščeno in kar je najpomembneje, da smo to kar smo. Verjamem, da imaš ogromno lepih lastnosti, ki te bogatijo in napravijo posebno. Zato se v družbi ne obremenjuj s tem, da moraš drugim ugoditi, ampak bodi to kar si.

Kot sem že omenila, poskusi najti tisto pravo sredino, ki te osrečuje - sredino med socialnim življenjem in časom, ko si sama. Obkrožaj se z ljudmi, ki te sprejmejo takšno kot si in se z njimi zabavaš. Čas ko si sama pa izkoristi tako kot paše tebi. Upam, da sem ti odgovorila na tvoja vprašanja, če pa te še kaj zanima pa mi kar piši.

Vse dobro,