Druzina (le odg. Prosim)

Vprašanja na tosemjaz.net.
Nona3

Druzina (le odg. Prosim)

ObjavaNapisal Nona3 » 28 Maj 2020 16:48

Ojla, stara sem 20 let in sem študentka.

Prosim za objavo samo ODGOVORA.

/Izbrisano v uredništvu/
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Druzina (le odg. Prosim)

Uredništvo » 09 Jun 2020 17:40

Odgovor svetovalke
__________________

Pozdravljena, Nona3,

vesela sem, da si se s zapisom situacije, v kateri si se znašla, in s svojim vprašanjem obrnila na nas. Upam, da ti bo moj odgovor v pomoč. V tvojem pismu nazorno opisuješ trenutno dogajanje v odnosu s starši ter tvoje doživljanje tega. Če na kratko povzamem, kar si napisala. Mučijo te predvsem odnosi s starši in njuna pričakovanja o tem, kje boš živela in dinamika v vaši družini, ki ni v skladu s tvojo potrebo po tem, da potrebuješ mir in čas zase. Vidim, da so odnosi s tvojimi starši precej zaostreni, zato razumem tvoj opis doživljanja in zaznavanja domače. Zaznala sem tudi, da doživljaš občutek krivde, ko te ni doma.

Glede na situacijo, ki jo doživljaš, ti svetujem, da najprej skušaš ubesediti, kako se počutiš. Najdi nek malo daljši čas, ko boš sama s staršema ter jima povej, da bi se rada pogovorila z njima. Menim, da je tvoja pravica, da poveš staršem svoje mnenje in počutje ter kako ti doživljaš domače razmere. Razloži jima, da si želiš več miru, ki ga doma, glede na to, da vas, sodeč po tvojem zapisu, v hiši živi kar nekaj, nimaš. Povej jima, da potrebuješ čas zase, ki ga doma težko najdeš oz. ga imaš drugje. Napisala si, da te starša pogosto kritizirata, zato je tak pogovor odlična priložnost, da se pogovorite tudi o tem. Poskusi staršem razložiti, da se trudiš po svojih najboljših močeh in da poskušaš pomagati, vendar, da imaš navsezadnje tudi svoje obveznosti, ki se jih tvoja starša mogoče niti ne zavedata. Po pogovoru boš videla, če se bo potem kaj spremenilo. Seveda tak način reševanja ni nujno vedno uspešen, oziroma ljudje okoli nas niso vedno dovzetni za naša sporočila in jih ne upoštevajo, dostikrat vidijo le sebe in svoje stiske. Za reševanje družinskih odnosov in doseganje sprememb v družini je potrebno sodelovanje in pripravljenost vseh vpletenih. Vendar menim, da je vredno poskusiti. Glede na to, da si stara 20 let se mogoče starša še ne zavedata, da počasi odraščaš. Napisala si tudi, da tvoja starša na nek način pričakujeta, da boš kasneje živela doma oz. vsaj blizu njiju ter da te ta njuna pričakovanja težijo. Glede na vse napisano se mi zdi, da delaš velike korake in da se počasi osamosvajaš, s čimer se tvoja starša nekoliko težje spoprijemata. Nekateri starši so nekoliko preveč zaščitniški in navezani na svoje otroke, ne zavedajo se, da si želijo imeti nadzor nad svojimi otroki, otroke poskušajo vezati nase z navodili, usmerjanjem in kritiko. Mogoče boš v tem opisu prepoznala svoja starša. Med pogovorom jima povej, da naj poskušata razumeti in sprejeti, da nisi več majhen otrok, da počasi odraščaš in postajaš zrela oseba s svojimi željami in potrebami. Vendar, da pa to ne pomeni, da ju ne potrebuješ več oz. da boš pozabila na njiju, povej jima, da ju imaš rada. Na pričakovanja in želje staršev na žalost ne moreš vplivati, lahko jima pa poveš, kako se ob vsem tem počutiš, saj se mogoče vsega tega niti ne zavedata.

Nesporazumi so sestavni del vseh medčloveških odnosov in nič nenavadnega ni, da se vsaka družina sooči s številnimi situacijami, ki privedejo do njih. Nesporazumi naj bodo priložnost za pogovor, ki pa je potreben za spoznavanje sebe in ljudi, ki jih imamo radi. Zato menim, da je pogovor s tvojima staršema prvi korak k boljšim odnosom, saj se tvoja starša mogoče niti ne zavedata, kako situacijo ti doživljaš. Izpostavi to, da potrebuješ čas zase, navsezadnje je to tvoja pravica. Pomembna si ti, pravzaprav, si najbolj pomembna ti, zato je prav, da postaviš na prvo mesto sebe, svoje želje in cilje v življenju. Ob tem, ko boš sledila svojim ciljem in željam glede nadaljnjega življenja, se poskušaj čim manj ozirati na pričakovanja in želje tvoje okolice in živi tako, da bo zate najboljše in da se boš ob tem dobro počutila. Zagotovo se boš kdaj pa kdaj še počutila slabo oz. krivo, ko npr. ne boš šla domov, vendar staršema ob tem povej kakšne občutke vzbujata pri tebi s svoji pričakovanji. Prepričana sem, da se boš že ob tem boljše počutila.

Verjemi v svoje sposobnosti, sledi svoji poti in uspelo ti bo. Upam, da sem ti uspela vsaj nekoliko pomagati, če pa potrebuješ še kakšen nasvet, se še oglasi.

Upam, da se bodo odnosi v vaši družini uredili in te lepo pozdravljam.
Mateja Vek, univ. dipl. psih.