problem

Vprašanja na tosemjaz.net.
nekdo-1-1

problem

ObjavaNapisal nekdo-1-1 » 23 Maj 2020 17:39

Živjo. Prosim da moj del izbrišete in objavite samo odgovor.

/Izbrisano v uredništvu/
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: problem

Uredništvo » 26 Maj 2020 09:01

Odgovor svetovalke
____________________

Pozdravljena!

Najprej se ti zahvaljujem, da si zbrala pogum in se s svojim vprašanjem obrnila na nas. Verjamem, da želiš svojemu prijatelju pomagati, kar je zelo lepo od tebe. Vidim, da sta si zelo blizu, saj ti je zaupal to, da razmišlja o samomoru, za kar je tudi sam moral zbrati veliko poguma. Sedaj se sprašuješ, kaj naj narediš, ker imaš občutek, da si ne bi nič naredil, ampak vseeno čutiš odgovornost do njega, z njim želiš komunicirati in skrbi te zanj, ko se ne oglasi. Bojiš se komur koli povedati o tem, saj bi potem to zameril. Sprašuješ se, kako resno jemati vse skupaj.

Vidim, da si se znašla v situaciji, ki je kar zapletena, ampak ni nerešljiva. Ko ti je prijatelj povedal, da razmišlja o samomoru, je s tem najverjetneje premagal določen strah oziroma sram glede tega, kaj bi ti lahko rekla o tem ali da bi ga obsojala. Ljudje, ki razmišljajo o samomoru, se namreč bojijo o tem spregovoriti naglas zaradi strahu, stigme, sramu. Velikokrat morda mislijo, da morajo sami reševati svoje težave in da ne potrebujejo pomoči drugih. Ko posameznik veliko časa v sebi kopiči določena čustva, ki jih ne more ustrezno izraziti, najsi je to do druge osebe ali do določenih situacij v šoli, med prijatelji, s starši, lahko čez čas pride tudi do prisotnosti misli o samomoru. Ko praviš, da si nič ne misli narediti, o tem pa razmišlja, s tem odpiraš zelo pomembno tematiko. Ljudje, ki razmišljajo o samomoru, velikokrat dajo nekomu vedeti, da bi si želeli končati življenje, da bi si želeli, da jih ne bi bilo več, da so morda odveč ostalim. Ampak najbolj bi s tem želeli, da se prenehajo težave, ki jih težijo in za katere včasih ne vedo, kako jih reševati ali morda nimajo nikogar, s komer bi se lahko pogovorili. Dobro si izpostavila tudi to, da ne veš, kako resno je potrebno jemati celotno situacijo, kar je povsem normalno, saj najverjetneje s tem do sedaj nisi imela izkušenj. Situacijo je boljše vzeti bolj resno, kot morda v resnici je, kar pomeni, da mu morda skušaš pomagati s tem, da ga povprašaš o vsem skupaj. Kot njegova dobra prijateljica mu v prvi vrsti lahko stojiš ob strani v tej situaciji, kar pomeni, da mu tudi daš vedeti, da ti je mar zanj, da mu boš pomagala in da se nate lahko zanese. Dobro ga je poslušati, da bo slišan in bo lahko govoril o občutkih, mislih, brez obsojanja. Prav tako ga je dobro povprašati o tem, česar se na tem svetu veseli in za kar je vredno živeti. Morda bi ga bilo dobro tudi povprašati o tem, kako dolgo so že prisotna razmišljanja o samomoru pri njem, kaj jih sproža, ali je že naredil kakšen načrt, kaj mu najbolj pomaga pri takšnih razmišljanjih (kako si lahko sam pomaga), ali se lahko s kom pogovori o tem.

Spodbudila bi te k temu, da njega opogumiš in mu poveš, da se lahko obrne na strokovno pomoč, kar so lahko šolska svetovalna služba, učitelj v šoli, osebni zdravnik (tu dobi napotnico za naprej), psiholog, psihoterapevt. Velikokrat pogovor z odraslo osebo lahko pomaga, saj takrat posameznik lahko govori, je slišan, morda vidi vse skupaj z drugačnega vidika. Pri osebnem zdravniku lahko dobi napotnico za psihologa (tu je čakalna doba). Obstaja brezplačno svetovanje preko TOM telefona na številki 116 111, telefona Samarijan na 116 123 (24ur na dan) ali v svetovalnicakameleon.si, kjer delujejo usposobljeni strokovnjaki, ki so na voljo za pogovor. Lahko mu daš tudi vedeti, da boš šla z njim, če bo šel do osebnega zdravnika ali psihologa. Vsekakor pa bi omenila tudi to, da v primeru, če lahko govori s svojimi starši, bi blo dobro, da jim pove o tem, kaj razmišlja in kaj se dogaja z njim. Starši potem lahko gredo tudi z njim do psihologa in mu stojijo ob strani (če še ni star 16 let, je potrebno, da so starši zraven). Na naši strani imaš pod zavihkom Kam po pomoč prav tako kontakte ustreznih institucij pomoči. Če pa boš ocenila, da prijatelj ogroža samega sebe in da bi si lahko nekaj naredil, pa je v tem primeru zelo pomembno, da poveš odrasli osebi, ker mu boste tako lahko še hitreje pomagali. Ključno je čim hitreje poiskati in pridobiti pomoč za prijatelja. To je najboljša stvar, kar jo lahko v tem primeru narediš.

Ko praviš, da čutiš odgovornost do njega, je to normalno, saj sta zelo dobra prijatelja. Vendar bi ti tu želela povedati, da ti nisi odgovorna za to, kaj bo on na koncu naredil, ker gre za njegove odločitve. Vidim, da se ti zelo trudiš mu pomagati, kar je res odraz dobrega prijateljstva. Ravno zaradi tega mu lahko morda poveš, da si pripravljena iti z njim do strokovnjaka ali učitelja, staršev, če boš videla, da je situacija resna. Morda mu tudi poveš, da boš v primeru, če boš videla, da je hudo in da ogroža sebe, primorana to povedati odrasli osebi, ker ga imaš preveč rada, da bi dopustila, da se kaj zgodi. Morda bo on to zameril zdaj, ampak verjamem, da bo čez čas, ko bodo stvari šle na boljše in bo težave rešil, za to hvaležen. Upam pa, da se bo odločil in s tvojo podporo šel tudi do odrasle osebe.

Upam, da sem ti odgovorila na tvoje vprašanje in v primeru, da te še kaj zanima, se kar oglasi.

Lepo te pozdravljam in ti želim vse dobro,
Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije