Stran 1 od 1

Oče

Objavljeno: 21 Maj 2020 15:30
Napisal LostInFears
Pozdravljeni!
Pišem ker imam probleme z očetom. Res se ne razumeva in zdaj ko sem v puberteti pa je še dosti slabše. Je nasilen in me spravlja v sramoto in zadrego. Tudi udaril me je že, a ne pogosto. Rad pa grozi, ker misli da ima vse prav in da je on zmeraj glavni. Zmeraj ko se pogovarjam s prijatelji se začne vtikati noter in me spravi v sramoto. Iskreno ga ne prebavljam. Ko slišim njegov glas se mi razpoloženje tako hitro spremeni.. Iskreno ga nočem slišati, nočem ga videti, hočem da gre stran od mene. Zmeraj ko sem zraven se počutim ničvredno in ne počutim se varno. Ko grozi imam občutek da me bo udaril. Vsakič ko podam svoje mnenje se on na to obesi in ga zanemari. Zmeraj doda nesramne komentarje. Vem da starša mi nebi tega verjela če bi rekla ampak, če bom ponavljala letnik ga bom zaradi njega. Res je da se malo učim ampak psihično nisem okay zaradi njega. Res ne vem kaj lahko naredim ampak ga res nočem imeti pod isto streho. Na žalost nimam še 18 let da si lahko izselila. Mama pa noče od njega stran ker ima boljšo plačo in ker bi brez njega živeli bolj na skromno, čeprav jaz sem mami povedala da bi raje živela bolj skromno kot pa razkošno in z takim idiotom kot je moj oče. Prosim za nasvet. Hvala, pozdravčki LostInFears

Oče

Objavljeno: 22 Maj 2020 10:44
Napisal Marjetka Gojkosek
Odgovor svetovalke
__________________

Lepo pozdravljena.

Hvala, da si se obrnila na nas in spregovorila o svojih občutkih. Prav zares ni lahko biti v tvoji koži, saj se zdi, da si ujeta v to situacijo z očetom.

Kot si že sama ugotovila, se ne moreš izseliti, njega pa žal tudi ne spremeniti. Zato predlagam, da pogledava, kaj lahko narediš, da boš lahko nekako shajala, dokler nimaš možnosti, da greš na svoje.

Predlagala bom več stvari, ti pa boš videla, kaj ti najbolj ustreza oz. boš na podlagi tega morda dobila kakšne dodatne ideje.

Moj prvi predlog je, da mu lahko napišeš pismo. Sliši se precej strašljivo, a ima veliko boljše rezultate, kot si morda mislimo. Ker poročaš, da te ne posluša, te žali in/ali je nasilen, ne boš s pogovorom kaj veliko pridobila. Lahko sicer poskusiš, a glede na opisano si to verjetno že poskusila. Pismo je dobro zato, ker se besede ne dajo izbrisati in jih je težko pozabiti. Tudi če ga vrže stran, ne bo nikoli pozabil, kaj si mu napisala. Besede ga lahko prizadenejo do te mere, da se bo zamislil nad sabo. Če se odločiš za to možnost, potem ti toplo priporočam, da ne uporabljaš obsojanja, jeze in tresenja svojih upravičenih občutkov nanj. Veliko večjo težo bo imelo pismo, ki bo napisano iz srca, a brez jeze in zamer, čeprav bi si jih morda zaslužil. Napiši nekaj v smislu, da te boli, da s tabo tako ravna, da se počutiš ničvredno (kot si napisala nam), da si želiš, da bi te razumel in podpiral, tako pa se počutiš, kot da te odriva od sebe. Piši torej iz sebe, kako ti čutiš, kako ti doživljaš posledice vajinega odnosa, brez da mu očitaš njegove napake (to bi ga samo razjezilo in tako ne bi nič dosegla). Napiši tako, da mu bo seglo do srca in da se bo zamislil, ne pa razjezil.

Nadalje, če pismo ni opcija, poskusi živeti življenje tako, da si z njim čim manj v stiku. Če te sramoti pred prijatelji, se jim opraviči in jih več ne vabi k sebi, ampak se raje dobite kje zunaj ali pri njih doma. Prepričana sem, da bodo razumeli. Tudi sicer se poskusi čim več osredotočati nase in čim manj nanj. Verjamem, da bo to izredno težko, a dokler boš svoja razmišljanja in občutke posvečala njemu, se ne boš mogla izvleči iz tega primeža. Zato počni vse, kar te veseli, kar te zanima, počni stvari, ki pozitivno vplivajo nate, tako boš vsaj malo uravnovesila negativno počutje z bolj pozitivnim. Predlagam tudi, da ne prodajaš svojega mnenja pred njim, saj ga očitno potlači, ti pa si potem slabe volje. Ni vredno. Enostavno ne sodeluj v njegovih igricah, tako se ne bo imel na kaj obesiti. Če bo to kljub temu počel, pa poskusi biti trdna in ne reagirati. To zahteva veliko vaje, trdnosti in potrpežljivosti, a ti lahko uspe. Kot sva že rekli, drugih ne moremo spremeniti, sebe pa lahko, se pravi lahko vplivamo na to, kako se bomo na nekaj odzvali. Trdno se odloči, da mu ne boš pustila, da te vsakič potre in to vadi. Njegovi komentarji namreč povedo več o njem kot o tebi, zato mu ne dajaj veselja, da ti vsakič pokvari dan.

Naslednja možnost je, da se začneš bolj učiti (ne manj, četudi je to zaradi njega). Zakaj to svetujem? Zato ker je to tvoja kvalitetna vstopnica v svet odraslih, kjer boš lahko šla študirat v kakšno drugo mesto ali pa čimprej delat preko študenta, da si boš lahko plačala najemnino kje drugje, če on ne bo želel. Vse prevečkrat vidimo, da ljudje obupajo nad sabo zaradi situacije doma, jaz pa ti toplo priporočam, da ti naj to raje dá dodatnega zagona in energije, da se rešiš te situacije. Mogoče se ti zdi, da je do tja še dolgo, a nikoli ni prepozno (ali prehitro) graditi na sebi, znanju in svoji prihodnosti. Res te razumem, da ti vse skupaj jemlje voljo in motivacijo, a poskusi si postaviti cilje za naprej in delati na tem, da jih dosežeš. Najbolj pomembno je, da preusmeriš pozornost stran od njega in nase, na svojo srečo, stvari/ljudi, ki so ti pomembni in prihodnost.

Je pa tukaj še ena možnost, in sicer obisk psihologa. Oseben pogovor ti bo prav gotovo pomagal pri premagovanju teh stisk. Ker si še mladoletna, predlagam obisk socialne delavke ali psihologinje v šoli (ki so zavezani k molčečnosti) ali pa da vprašaš zdravnika, če te lahko h komu napoti.

Vsi ti predlogi so vredni razmisleka, ti pa se morda ob vsem tem domisliš še kakšnega. Najbolj pomembno je, da postaviš sebe in svoje dobro počutje na prvo mesto, in očeta na kakšno nižje. Tako boš manj fokusirana nanj in bolj nase in na to, kaj lahko storiš, da izboljšaš svojo situacijo.

Želim ti vse najboljše, pa srečno!