Psihični problemi

Vprašanja na tosemjaz.net.
anja 555555

Psihični problemi

ObjavaNapisal anja 555555 » 20 Maj 2020 00:09

Pozdravljeni...
Čudno mi je to povedati pač nerodn tko počutm se čudno.
To traja že več časa.... skoz razmišljam in skrbim za določeno stvar.. in potem nevem kaj je to ampak kr en "glas v glavi"mi pravi če to ne nardiš petkrat( npr. preberem eno besedo, al pa karkool kar v tistem trenutku delam) se bo zgodil to, nek kar nočem, da se zgodi... ful sm neumna k pol sploh to nardim sm me je strah dabo to res? nevem kako naj opišem svoje občutke glede vsega tega... ne da bi me blo strah starh da bo to res nekako globok v sebi vem da ni nebo res samo to še vseeno vedno naredim. Bojim vsega tega kar se lahko zgodi v mojem življenju
.... preveč overthinkam ?....Tut prevečkrat se počutm bl depresivno včasih brez pomena? No to je problem ki me spremlja že dolg časa nevem kaj je z mano narobe ful čudn mi je da to sploh komu povem samo kako naj rečem včasih me vse to overa v vsakdanjemu življenu... Nevem kako naj vse te misli ustavim ta čudn glas mišlenje v moji glavi.
Vem čudna sem in starh me je priznat.... rada bi slišala vaše mnenje o vsem tem, kaj naj naredim glede tega.
Hvala za vaš nasvet
GirlPower

Re: Psihični problemi

ObjavaNapisal GirlPower » 20 Maj 2020 23:06

Omg same
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Psihični problemi

Uredništvo » 27 Maj 2020 14:32

Odgovor svetovalke
__________________

Prijazen pozdrav anja 555555,

po tvojem zapisu sklepam, da ti je bilo težko napisati to sporočilo, zato ti najprej čestitam! Mislim, da je bila to dobra odločitev.

Pišeš, da imaš že dlje časa občutek, kot da ti ''glas v glavi'' narekuje določeno vedenje, tudi ponavljajoče in če ga ne opraviš, misliš, da se bo zgodilo nekaj slabega, čeprav globoko v sebi veš, da se najbrž ne bo. Misli so samo misli. In dokler jih mi ne okrepimo, s tem, ko jim dajemo pozornost, o njih dlje razmišljamo, pridejo in gredo. Ko pa o mislih ne moremo nehati razmišljati, se nam vsiljujejo, nas obremenjujejo in niso v skladu z našimi prepričanji, govorimo o obsesivnih mislih. Vedenje, ki iz tega sledi imenujemo kompulzije - ko vsiljene misli upoštevamo in se zaradi njih vedemo na določen, drugačen način. Pri navadnih ponavljajočih mislih lahko pomaga že to, da se jih naučimo preusmeriti, mogoče pa je tudi, da govorimo za obsesivno-kompulzivno motnjo, za katero stoji predvsem strah in tesnoba. V vsakem primeru pomoč obstaja, a je pomembno, da jo poiščemo čimprej. Težava se lahko poglobi, če predolgo čakamo, saj ''glas'' s tem, ko mu verjamemo in ga ubogamo, dobi več moči.

Kot sama opažaš, te vsiljene misli v življenju ovirajo, zaradi njih se počutiš čudno, zato je pomembno, da o tem spregovoriš. Poveš lahko domačim, morda ima kdo podobno izkušnjo, predvsem pa osebnemu zdravniku, ki te bo po potrebi ustrezno napotil.

Vse dobro ti želim, veliko poguma, zaupanja vase in v to, da bo na koncu, vse ok :)
Tjaša Kos Strašek, mag. psihologije
Anja555555

Re: Psihični problemi

ObjavaNapisal Anja555555 » 29 Maj 2020 12:52

Hej....

/Izbrisano v uredništvu/
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Psihični problemi

Uredništvo » 31 Maj 2020 18:13

Odgovor svetovalke
__________________

Ponovno prijazno pozdravljena,

veliko si napisala o sebi, svojih občutkih. Če prav razumem, imaš občutek, kot da nikomur ni mar zate, si osamljena, nerazumljena. Po drugi strani veš, da te imajo ljudje okoli tebe radi in da bi jim bilo hudo in težko, če te ne bi bilo. Ker jih imaš tudi ti rada, ti je za njih mar. Pišeš tudi o tem, da večkrat pomagaš tistim, ki potrebujejo pomoč. Morda je zdaj čas, da najdeš nekoga, ki bo pomagal tebi!

Praviš, da nimaš poguma povedat odrasli osebi, kako se počutiš. Včasih je tudi za odrasle težko deliti, kako čutijo, včasih, se tako lahko zdi, da smo s svojimi mislimi, čustvi in občutki povsem sami. Pa ni potrebno, da je tako. Ne le zato, ker imamo okoli sebe tiste, ki jih iskreno zanima, kako se počutimo (čeprav včasih ne izgleda tako), tudi strokovnjaki v službah pomoči smo tu zato, da poslušamo, pomagamo (zdravniki, psihologi). Vem, da je za nekoga lahko zelo strašljivo stopiti izven območja udobja in deliti svoje težave, vem pa tudi, da je včasih ravno to tisto, kar ta oseba potrebuje. Praviš, da se bolje počutiš, ko se po telefonu za mladostnike pogovarjaš o tem, to je dober znak, da ti bo pogovor z bližnjim, ki mu zaupaš, prav tako prinesel olajšanje. Poleg tega, te bo taka oseba lahko spremljala, spodbujala, ti stala ob strani. Svoje misli lahko izraziš tako, da se pogovoriš s to osebo, lahko napišeš v pismo, lahko pustiš računalnik s tvojim sporočilom na To sem jaz odprt in pustiš, da si ga mami ogleda... Lahko to narediš, čisto na svoj način. Pomembno pa je, da odrasli v tvojem življenju vedo, kako ti je.

Veliko stvari, ki jih opisuješ in so težke, neprijetne, so za tvoje vrstnike in obdobje mladostništva, ko po telesu skačejo različni hormoni in je v vaših življenjih veliko sprememb, pogosti: skrbi in stiske ob zaključku šolanja, vstopu v srednjo šolo, občutki, da te ne razumejo, pretvarjanje, da se počutiš drugače, kot se, nespečnost... Skrbijo me predvsem tvoji občutki dušenja, ki jih doživljaš med spanjem, hudi strahovi, ki te hromijo, glasovi, ki ti govorijo, kaj početi in depresivni simptomi, ki jih opisuješ. Ne vztrajaj v teh stiskah, saj si odlična punca in to bi bilo za vsakogar hudo. Najdi si pomoč, da boš iz tega prišla močnejša, z orodji, kako si pomagati in ne šibkejša. Pomoč pa naj bo čimprej. Če zdravnik ugotovi, da ni nič hujšega, boš lahko bolj pomirjena, drugače, ti bo pomagal in ti bo bolje. Zato se res pogovori z zdravnikom! Lahko mu napišeš tudi elektronsko sporočilo, karkoli, da ti bo lažje nadaljevati v živo. Rekla si, da rada pomagaš drugim... Kaj bi rekla krasni punci, ki doživlja vse, tako kot ti, kaj bi ji svetovala, da bi ji pomagala?

Vse dobro,
Tjaša Kos Strašek, mag. psihologije