Karantena me ubija

Vprašanja na tosemjaz.net.
Almondmilk10
Objave: 8
Pridružen: 23 Mar 2020 10:37

Karantena me ubija

ObjavaNapisal Almondmilk10 » 23 Apr 2020 09:58

Živijo,
vem, da mo vsi v tem (karanteni) in razumem zakaj smo v takem položaju. Vseh stvari se držim (omejitve, umivanje rok), ato ne pomeni, da mi je na smrt dolgčas. Delam za šolo, telovadim, se pogovarjam s sestrično, itn. ampak se mi še vedno zdi, da mi nekaj manjka , postala sem bolj odrezava (sama se tega zavedam ter zato preživljam več časa v sobi), vse mi gre na živce, prijateljice so mi dosadne, do mojega dečka mi ni več in vem, da to nisem jaz. Sem mirna in težko mi lahko gre kdo na živce. Več nevem kaj naj naredim, nočem izgubiti vse samo zaradi karantene.

LP,
...
lait
Objave: 4
Pridružen: 26 Apr 2020 23:11

Re: Karantena me ubija

ObjavaNapisal lait » 27 Apr 2020 00:29

Pozdravljena!
Slučajno sem zašla na tole svetovalnico in malo prebiram težave mladih (sem stara 28, ampak se hudičevo dobro spominjam pubertete). Moram reči, da sem kar malo razočarana, da ti nihče od strokovnjakov zaenkrat še ni odgovoril. Ampak v redu, reciva, da imajo veliko dela:)
Tema psihičnega preživljanja karantene se mi namreč zdi zelo pomembna in bi morali na njo bolj opozarjati. Prva stvar, ki jo moraš vedeti in si jo že sama omenila, je to, da se zelo veliko ljudi spopada z enakim problemom. Nočem reči, naj ti bo tuja nesreča v tolažbo, morda se boš le bolje počutila, če boš vedela, da v tem nisi sama.
Popolnoma normalno je, da te takšna situacija pripelje do občutka tesnobe ali pomanjkanja volje do življenja. Ljudje smo družabna bitja in potrebujemo v svojem življenju določeno mero dinamike, smo radovedni, zanimajo nas nove stvari in pogosto potrebujemo spremembe. Ko nam je to odvzeto, se počutimo omejene.
Mislim, da je trenutna situacija za mlade najtežja in da doživljate največjo krizo. Kar je normalno, saj imate ogromno energije, pred vami so vznemirljivi dogodki, pred vami je celo življenje. Zdaj pa se mogoče počutite, kot da vam je to odvzeto. Ni vam. Samo trenutna situacija je takšna in zahteva veliko potrpljenja. Ampak brez skrbi, situacija ne bo večno takšna in iz nje se lahko ogromno naučiš. Mislim, da se dobro opazuješ in da si zelo dobro opazila, kje imaš problem.
Predlagam ti par stvari:
-Sprejmi dejstvo, da si bolj razdražljiva, kot si se normalno navajena in vedi, da je to ok. Tudi ti imaš pravico biti tečna. In to stanje opazuj. Morda boš odkrila nov del sebe, kar je lahko zelo dobro. Ne počuti se krive zaradi svojega stanja in poskusi ljudem okrog sebe povedati, kako se počutiš.
-Poskusi razumeti, da se tudi tvojim prijateljicam in fantu verjetno trenutno ne dogaja veliko in zaradi tega zgledajo dolgočasni. Morda lahko skupaj najdete način, kako si trenutni čas popestriti. Izmislite si kakšno igro, planirajte kaj boste počeli po koroni, govorite si zgodbe, dajte si nalogo, da vsak dan naredite neko novo stvar in jo na koncu dneva podelite..
-Poskusi biti manj na računalniku. Spomni se kakšne stvari, ki si jo hotela početi, pa se je nikoli nisi lotila. Vsak dan pojdi ven, popolnoma brez razloga, tudi če samo na sprehod in poskusi biti manj v svoji sobi, saj ti to verjetno daje še večji obutek ujetosti. Ko si zunaj, bodi pozorna na male stvari. Verjetno je v tvojem okolju ogromno stvari, ki jih še nikoli do zdaj nisi opazila. Loti se kakšne stvari, ki te morda niti ne zanima toliko, ampak je še ne znaš.
-To je odličen čas za povezovanje z bližnjimi. Namesto, da te je strah, da te tvoji bližnji ne bodo marali, ker si bolj odrezava, jim pusti, da ti pomagajo. Povej staršem kako se počutiš, vprašaj jih, kako so se oni počutili, ko so bili toliko stari, kot ti, prosi jih, naj te naučijo kakšne veščine, ki jo obvladajo. Zavedaj se, da te imajo radi in te ne bodo zapustili, če si kdaj pa kdaj bolj sitna. Tudi oni vedo, da imajo mlado hči, ki se mora soočiti z odraščanjem. Če se s starši ne počutiš tako povezano, to lahko narediš s komerkoli drugim, ki mu zaupaš.
-Če nimaš možnosti za večje spremembe, poskusi z malimi. Spremeni frizuro, predelaj svoja oblačila, premakni pohištvo v svoji sobi, poskusi najti novo telovadno rutino, namesto filma preberi knjigo, zamenjaj vrstni red stvari...
-Zavedaj se, da ne boš izgubila vsega. Dokler imaš sebe, imaš vse. Morda razmisli o tem ali si bila pred korono zadovoljna s svojim življenjem. Pri tem bodi zelooo nežna do sebe in vedi, da nikogaršnje življenje ni popolno. Vsi včasih naredimo kaj, kar ni v stiku z nami. Včasih delamo kaj, kar počnejo vsi, pa se niti ne vprašamo ali se sami dobro počutimo v tem. Včasih kaj naredimo, ker se nam zdi, da moramo. Včasih stvari samo ne premislimo. Morda pa moraš kakšno stvar spustit iz svojega življenja. Gre za to, da stvari v življenju prihajajo in odhajajo in to je povsem naravno. Zavedati pa se moraš, da ko stvar (ali človek, dejavnost, želja, zanimanje) odide, ni nujno, da te je zapustila. Včasih lahko tudi ti kaj zaključiš in je to povsem v redu in za to ne rabiš imeti slabe vesti. To pomeni, da si zvesta sama sebi. Na začetku svoje poti si in napake so nujne. Napake so lahko celo zabavne! Vsakič, ko se zmotiš, bolje veš, kaj si želiš. Dokler spoštuješ sebe in ljudi okrog sebe, si lahko mirna. Če jih morda do zdaj še nisi, boš v prihodnosti spoznala prijatelje, fanta in dejavnosti, ki bodo prebudile ogenj v tebi. Naj se ti ne mudi preveč.
-Privošči si! Poskusi si ta čas predstavljati kot neke vrste počitnice. Ne bodi prestroga do same sebe in si pusti početi stvari, ki jih imaš najraje in se sprosti v tem. Jej najljubši sladoled, glej serije, še enkrat preberi najljubšo knjigo, čeprav je mogoče otročja, naredi si kopel, poslušaj glasbo, ki je morda slaba, ampak poznaš celotno besedilo, poj na glas in pleši, če te prime, kriči v prazno, preobleci se v kraljico in delaj selfije, ki jih ne boš nikomur poslala, sama sebi odigraj najbolj romantično situacijo, ki si jo lahko zamisliš, za en dan se obnašaj kot si predstavljaš sebe, ko boš odrasla, kakšen dan spusti domačo nalogo samo zato, da vidiš kaj se zgodi, pokliči prijateljico, s katero sta se skregali in jo vprašaj kako se ima.. Bodi ustvarjalna, riši, piši pesmi, posnemi vlog sama zase, posnemi videospot, pleši, skači, meditiraj, karkoli te veseli. In zavedaj se, da je vseeno ali to počneš dobro ali slabo, ker tega nihče ne bo videl. To počneš zase in to je dovolj. To je odličen čas, med katerim lahko poskusiš bit to, kar si želiš in to lahko počneš v miru, ker te nihče ne opazuje.

Opravičujem se za tako dolg zapis, nisem nikakršen strokovnjak, ampak razumem tvojo stisko in upam da se počutiš bolje. Verjamem da imaš boljše in slabše dni in to je v redu. Krasna si, takšna kot si in kakorkoli se počutiš. Če se želiš s kom pogovarjat, sem pa na voljo.

Vse lepo!
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Karantena me ubija

Uredništvo » 08 Maj 2020 15:24

Odgovor svetovalke
___________________

Almondmilk1,

najprej naj se ti opravičim, ker si tako dolgo čakala na odgovor - bila sem prepričana, da sem ti poslala odgovor, a sem se motila. Vso dopisovanje, ki ga nove razmere terjajo od nas, je včasih preveč za moje spominske zmožnosti ;).

Če mi dovoliš, da se malo pohecam: tako kot almond milk - mandljevo mleko, lahko komu zelo tekne, vendarle ni pravo mleko, ki smo ga večinoma bili vajeni piti od otroštva. Tako tudi vsa komunikacija na daljavo in dopisovanje ter videi preko tisoč in enega kanala, večini ljudi ne morejo nadomestiti pristnosti človeškega stika v živo.

Živa komunikacija s sabo prinaša ogromno mikrosporočil, neverbalne komunikacije, ki je preko omenjenih kanalov bolj ali manj odsotna. To ni komunikacija, ki bi je bili vajeni (vsaj ne v veliki količini), kar pomeni, da nam povzroča tudi določeno stopnjo neugodja. In potem je tu še zavedanje, da nimamo vpliva na situacijo in da lahko le čakamo na čas, ko bodo stvari spet bolj normalne, vmes pa poslušamo pametovanja, kako morda nikoli več ne bo, kot je bilo...

Če to zmešamo skupaj z omejenostjo na stike z družinskimi člani, s katerimi se ne razumemo nujno odlično, to pomeni, da so lahko odnosi napeti in neprijetni, dobimo tesnobno situacijo, ki nam povzroča težave.

Napovedi strokovnjakov so, da se občutki nelagodja, tesnobe, strahu, odtujenosti, povečujejo, ko karantena postaja dolgotrajna. A glede na zdravstveno stanje v državi in Evropi na splošno, verjamem, da bomo že v nekaj dneh deležni sproščanja ukrepov, kar ti bo omogočilo, da se znova v živo srečaš s fantom, s prijatelji, sošolci. Morda si v času od svojega pisanja do sedaj to že storila.

Upad socialnih stikov je hud zalogaj za človeka, ki je družbeno bitje, to pomeni, da je lahko zadovoljen in srečen le, če ima dobre odnose z drugimi. Družinsko okolje je sploh za najstnike premalo, da bi lahko zadovoljilo njihove potrebe po druženju, pripadnosti, prijateljstvu in še čim. Priporočam ti, da si morda ogledaš kakšen nasvet za soočanje s trenutno situacijo, ki jih je na spletu in v medijih na pretek.

Preberi kaj lepega, kakšno dobro knjigo, pokliči prijatelja, s katerim že dolgo nisi govorila, speci torto ali se jo nauči speči, torej, poskusi biti ustvarjalna, poleg tega se veliko gibaj: ne potrebuješ veliko, samo teniske na noge in greš ven ter hodiš, dokler nisi vsaj rahlo utrujena - to spreminja procese v telesu, ki povzročijo boljše psihično in fizično počutje. Zadnja stvar, ki je dobra zate, je zapiranje vase in v sobo; to povečuje izolacijo in s tem tesnobo, brezvoljnost, pasivnost. Tudi, če ti ni do tega, se spravi iz sobe, iz hiše, bodi aktivna.

Želim ti, da optimisitčno pričakaš konec te krize, če boš hotela še kakšno svojo misel deliti, pa jo bom z veseljem prebrala in odgovorila nanjo.

Drži se,
Nives Laul, univ. dipl. psihologinja