Problemček

Vprašanja na tosemjaz.net.
pijamija

Problemček

ObjavaNapisal pijamija » 18 Apr 2020 22:33

Živjo
Imam problem. Stara sem skoraj 18. Živim z mamo, očetom in drugimi sorojenci.
Večino del doma opravim sama. Posodo pomiva brat. Včasih jo. Ga moram spomniti. Mama me je izpostavila da samo sedim in da doma nič ne delam. Sedela sem pa zato ker sem delala domačo nalogo. In vem da brat čuva mlajše sorojence, ampak če je to use kar moraš delat in pol si cel ubog ker si jih mogel čuvati in potem si pa se nesel nekaj škatel in oh kok je on danes že naredu. To je blo danes. Vem, da sem jezna ampak zdj me obtožuje da sem kriva da sem raz*** očeta in se jezi na nas. Mogoče res ne bi smela it k očetu ker je itak bedak. Res pa je da velik doma nardim js. In to da mi je mama rekla da samo sedim ne vem če ji bom lahko oprostila. Ni blo pravično. Takoj ko se vstanem, use pospravim. Nihče mi ne rabi nc rect in pol sm js tista k nc ne dela. Danes je blo tko. Jst se ustanem use pospravim, medtem ko moj brat sedi in se igra s tamalim. Sj ne rečem da to ni delo, ampak je sedel. Pa tamal se itak lahko tut sam igra. Ker to zdj se ni niklo igral z njim. No js sm medtem časom pospravila celo stanovanje. In posodo pomila. In pol popoldne sm mogla nardit nalogo, in ko sm jo končala sem spet začela pospravljat. Use sem pospravila razen posode nisem pomila. In mama pride gor in se začne dret zakaj pa nisi posode pomila, brat nosi škatle ti si pa do zdaj sedela. Nism kriva če sem mogla sedet ker sem delala nalogo. In ja na konc me oznac da nc ne delam doma. Mogoče to pišem u jezi in preveč hitr postanem užaljena. Ampak to ni blo pravično. Ja ja vem življenje ni pravično. In zdj sem začela resno razmišljat da grem od doma. Ampak kam nj grem. Bom šla šele u 2 letnik. Dom je res drag, pa tut najemnin. Mam še enga brata k živi s punco in ne vem če me bo sploh sprejel. Nimam denarja. Doma pa je že tko dolg časa. Mama je jezna name in zdj so se še usi skregal. In evoooo spet zarad mene. Kaj naj? Prosim za nasvet.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Problemček

Uredništvo » 10 Maj 2020 00:39

Odgovor svetovalke
___________________

Pozdravljena, Pijamija,

najprej bi se ti želeli opravičiti, da si tako dolgo čakala na odgovor. V tvojem pismu zelo natančno opisuješ trenutno dogajanje v odnosu s starši ter sorojenci in tvoje doživljanje tega. Opazila sem, da je to trenutno dogajanje zate res boleča tema, začutila sem tudi, da si pismo pisala v navalu jeze. S čimer ni nič narobe, ker si dala ta čustva tudi na tak način iz sebe. Vidim, da so odnosi s tvojimi starši trenutno precej zaostreni, zato razumem tvoj opis doživljanja in zaznavanja domače situacije in se mi zdi običajna reakcija. Treba je poiskati vzroke dogajanja v vaši družini oz. kaj se v vaših odnosih v družini dogaja in jih poskusiti odpraviti , saj je prav, da se v družini vsak član počuti sprejetega, slišanega, razumljenega in cenjenega, prav tako vsako delo, ki ga opravi v družinskem okolju. Predvidevam, da je na trenutne razmere v vaši družini vplivala tudi situacija v zvezi s trenutno epidemijo in izolacijo.

Glede na situacijo, ki jo doživljaš, ti svetujem, da najprej skušaš ubesediti, kako se počutiš. Menim, da bi bilo prav, da poveš mami svoje mnenje in počutje ter kako ti doživljaš trenutne razmere. Tako boš videla, če se bo potem kaj spremenilo. Seveda pa to ni nujno vedno uspešno, oziroma ljudje okoli nas niso vedno dovzetni za naša sporočila in jih ne upoštevajo, dostikrat vidijo le sebe in svoje stiske. Za reševanje družinskih odnosov in doseganje sprememb v družini je potrebno sodelovanje in pripravljenost vseh vpletenih.

Nesporazumi so sestavni del vseh medčloveških odnosov in nič nenavadnega ni, da se vsaka družina sooči s številnimi situacijami, ki privedejo do konflikta. Konflikti niso negativni, so le neprijetni, vendar nujni za rast in razvoj odnosov v družini, za spoznavanje sebe in ljudi, ki jih imamo radi. So izziv, ki s seboj prinaša možnost za nove, ustvarjalne rešitve – a le pod pogojem, da se jih pravilno lotimo in konstruktivno razrešimo. Menim, da je pogovor med člani družine prvi korak k boljšim odnosom, saj se tvoja starša mogoče niti ne zavedata, kako trenutno situacijo doživljaš ti. Izpostavi tudi to, da potrebuješ čas zase, predvsem pa čas za delo za šolo. Navsezadnje je to tvoja pravica.

Predlagaj tudi, da si določena hišna opravila razdelite. Dalje, razmisli o svojih željah, pričakovanjih, ciljih in prioritetah ter na podlagi le-teh v odnosu postavi jasne meje. Nikar jih ne zanemari samo za to, da boš ugajala drugim, sama pa se boš ob tem počutila razočarano in ponižano. V medčloveških odnosih je tako, da smo bolj verjetno razumljeni s strani drugih, če tudi sami izrazimo razumevanje za to, kako vidijo situacijo drugi. Vendar tudi ti si pomembna. Pravzaprav je prav, da si sama sebi najbolj pomembna ti.
Menim, da bi bilo dobro, da začneš razmišljati, kako boš poskrbela zase in se pri tem ne obremenjuješ preveč s tem, kako bodo to doživeli drugi družinski člani. Napisala si, da boš kmalu polnoletna in da razmišljaš, da bi šla od doma, in prav je, da razmišljaš kako in kje boš živela v prihodnosti. Tvoje počutje ob doživljanju domače situacije je resno in lahko kmalu tudi vpliva na tvoje duševno zdravje. V trenutni situaciji se osredotoči nase in tvoje dobro - "Kaj ti bo koristilo, da se boš bolje počutila in kaj lahko narediš za to?". Preden pa se odločaš o tem, če bi šla od doma, se mi zdi smiselno, da začneš razmišljati katere so pozitivne in negativne strani tvojega bivanja doma. Jih pretehtaš in se odločiš za katerokoli pot glede na to, kaj ti pomeni. Npr. negativna stran je verjetno finančni primanjkljaj, če odideš od doma; pozitivna je, da bi morda lahko bolj sproščeno zaživela, brez očitkov. Pretehtati moraš, kaj je zate bolj pomembno od tega in se odločiti. Menim pa, da je bolj pomembno, da v tem trenutku uredite trenutne odnose v družini, saj bo za vse veliko lažje.

Verjemi v svoje sposobnosti in uspelo ti bo. Upam, da sem ti uspela vsaj nekoliko pomagati, če pa potrebuješ še kakšen nasvet, se še oglasi.

Želim ti, da se bodo odnosi v vaši družini uredili in te lepo pozdravljam.
Mateja Vek, univ. dipl. psih.