Pomoč

Vprašanja na tosemjaz.net.
yeet
Objave: 7
Pridružen: 04 Jul 2019 01:20

Pomoč

ObjavaNapisal yeet » 19 Mar 2020 15:40

Zdravo

Spet jaz, dosti mesecev pozneje. Morem reči da se ni nič izboljšalo, če že kaj poslabšalo. Glede šole, sem jo vzljubila in se nimam namena prepisati. Glede mojega počutja gre pa vse slabše. Moje telo se mi gnusi. Počutim se kot neuspeh (beseda ki to najbolje opiše: failure). Vsi, vključno z mano pričakujejo ogromno od mene in mislim da tega nisem zmožna. Veliko sem "v svoji glavi" in nikomur ne povem svojih misli saj jih nočem obremenjevati. Še vedno je nek glas v meni ki mi govori da sem samo dramatična in občutljiva najstnica ki se joka do spanja in samopoškoduje ker nima boljšega dela. Izvedela sem tudi da je moja prijateljica s katero se poznam že od rojstva, velikokrat poskusila storiti samomor. Jaz res ne vem kaj bi storila brez nje in ob enem ne vem kako bi ji pomagala. Res me skrbi zanjo.
Zdaj med to "karanteno" ne vem kako bom zdržala doma. Mami mi konstantno govori da se obnašam kot zombi in da naj imam malo življenja potem pa pričakuje da ji bom govorila o svojih težavah in ji zaupala. Očeta tako ni veliko doma, ko pa je, je vrjetno pijan ali pa se zdira name da sem spet nekaj naredila narobe. Res je najbolje slišati ko vidi karkoli o lgbt+ skupnosti in reče da bi jih vse postreljal. Res se ne zaveda da tja spadam tudi jaz in ne vem kaj bi bilo z mano če bi izvedel.
Vem da je tale "rant" čisto razmetan, ampak nekam sem to morala zapisati.

~yeet
Bebka

Re: Pomoč

ObjavaNapisal Bebka » 21 Mar 2020 19:28

Živjo
Nevem zakaj sploh pišem ampak nekako ssm začutila sebe v tvojem sporočilu ja hotela sem samo povedat da se počutim enako in da se mi dogajajo podobne reči. Za razliko se jaz sama počutim kot zombi in brez življenja ko komaj čakam da nekam izginem joj včasih bi se res rada udrla v zemljo ker sem že izmučena od vsega tega mojega razmišljanja in nasploh vsega ja to je vse. Upam da boš bolje vem da sploh nisem v pomoč samo želela sem povedat da se počutim enako.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Pomoč

Uredništvo » 25 Mar 2020 11:29

Odgovor svetovalke
____________________

Pozdravljena,

opisuješ svojo stisko in seveda s tem, kar nekaj možnosti za raziskovanje....

Najprej se posvetiva tebi. Napisala si namreč, da si nenehno v svoji glavi. Kakšne so te misli? Kakšni so scenariji, ki si jih oblikuješ? Kaj ob tem čutiš? Smiselno bi bilo, da vzameš v roko zvezek in vanj zapisuješ. Tako lahko namreč svoje begave, intenzivne misli, uloviš. Lahko jih upočasniš... Morda tudi ustaviš. In se nanje osredotočiš. Jih pogledaš še z drugega zornega kota... Kar nam včasih ponuja večjo objektivnost... Možnost za preoblikovanje, predrugačenje. O čem govorim? Če boš med zapisanim prepoznala negativno samo-ocenjevanje, v smislu: zguba sem, nesposobna, ipd....bo tvoja naslednja naloga ta, da se potrudiš in te misli potem tudi predrugačiš. Recimo: zguba sem – sem povsem običajna, doživljam tako vzpone kot padce... Torej poskušaj opustiti negativno označevanje. Kajti, ko se zmerjaš, hkrati razvijaš v sebi tudi slab občutek. Ko o sebi razmišljamo slabo, se vsekakor ne počutimo super-fit za druženje, kajne? Ko se torej zatakneš v samo-zmerjanje, se ustavi. Zapiši si svoje dogajanje v glavi, potem pa predrugači misli. Morda ti sprva ne bo preprosto.... Pomisli, kaj bi rekla svoji prijateljici, če bi spregovorila o sebi na tak način? Verjetno bi bila do nje sočutna, bolj razumevajoča? Da pa boš spreminjala svojo navado negativnega samo-okrcanja, pa je pomemben tvoj napor. Želja po spremembi. Da ljudje osvojimo neko novo veščino, potrebujejo nenehno ponavljanje.... Vadi vsak dan, večkrat, vsaj tri tedne. Spremembe boš opazila postopoma... Hkrati pa bodi potrpežljiva. Zavzeta. Bodi pripravljena na zdrse. In še nekaj: ljudje se spreminjamo, težimo k temu da bi bili boljši, vse življenje. Ni nekega dokončnega stanja. Vprašaj svojo babico. Ali pa mamo.

In ko sva ravno pri tvoji mami.... Tvoje odraščanje, rezanje popkovine, osamosvajanje je proces... S katerim se prvič srečuje tudi tvoja mama. Večina staršev se sprašuje, »kaj se dogaja z mojim najstnikom, ves čas je v sobi, pride, pozdravi, se zapre v sobo, se prehranjuje, pa spet zapre v sobo.« Tudi tvoja mama se trudi vzpostaviti stik s tabo, pa čeprav je ta njen trud morda zgolj kritika. Tudi tvoja mama se sooča s skrbmi, išče rešitve... Predlagam ti za začetek, da ji priskočiš na pomoč tako, da ji boš pomagala pri opravljanju gospodinjskih del (kuhanje, pospravljanje), tako bosta skupaj.... Delo je lahko zelo dobra terapija... Za preusmerjanje misli, energije, hkrati pa je prostor, ko lahko iz povsem neobveznih, lahkotnih vsebin preidemo tudi na »reševanje izzivov«...

Tvoje telo se ti gnusi.... Tvoje telo je edino, ki ga imaš. In je popolno. Omogoča ti dihanje, bitje srca, krčenje rok, nog, gibanje, razmišljanje, čutenje. In še mnogo, mnogo več. Številne procese... In življenje.

V tem svetu lahko spreminjamo zgolj sebe. Svoje vedenje, misli, čustvovanja. Že to od nas zahteva zelo veliko energije. Nisi odgovorna za vedenje drugih, si pa odgovorna zase. In vsekakor si pomembna.

Tvoja prijateljica se ob tebi počuti varno, da ti je zaupala. Kar je pomembno! Tudi ti si njej pomembna oseba. Povej ji pa tudi, kako je ona pomembna oseba v tvojem življenju. Povej ji, kaj je tisto, kar pri njen ceniš, spoštuješ, imaš rada. Pomemben korak je, da je s tabo spregovorila o svoji stiski. Mnogokrat se ustrašimo, ko nam nekdo pove, da je razmišljaj, da bo svojo življenje končal. Ne upamo postavljati vprašanj, poslušati, saj se bojimo, da bodo naša vprašanja v tej smeri osebo še dodatno vzpodbudila. Kar pa nikakor ni res. Predlagam, da prijateljici postaviš vsa vprašanja, ki si jih želiš. In jo poslušaš. Je ne prekinjaš... Dogovorita se, da se bosta slišali, ko se bosta znašli v stiski.

Drago dekle, nisem prepričana, če boš zadovoljna z odgovorom. Pomembno je, da se sprejmeš kot edinstveno, pogumno, močno. Da se zmoreš ustaviti – pred negativnim samoocenjevanjem, pred samopoškodovanjem...

Želim ti, da bi zmogla biti bolj prizanesljiva do sebe. Bodi si taka opora, kot si opora svoji prijateljici. Kajti tega si vsekakor vredna.

Objem.

Bodi zdrava.
Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja