Brez prijateljev

Vprašanja na tosemjaz.net.
Zalostna12345

Brez prijateljev

ObjavaNapisal Zalostna12345 » 26 Feb 2020 15:15

Živjo. Bi prosila da zbrisete moj del.

/Izbrisano v uredništvu/
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Brez prijateljev

Uredništvo » 27 Feb 2020 16:53

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena!

Najprej bi se ti zahvalila, da si se s svojim vprašanjem in razmišljanjem obrnila na nas, saj verjamem, da je bilo za to potrebno veliko poguma.

Opisuješ, da si se znašla v težki situaciji glede prijateljev, zaradi česar doživljaš čustva žalosti in osamljenosti. Želiš si družbe in prijateljev, s katerimi bi se lahko družila in preživljala čas. Zdi se ti, da trenutna družba tega nima in da tem "prijateljem" ni mar zate. Ti bi si želela družbo, ki bi te sprejemala in bi ti bilo prijetno z njimi. Čeprav ti v zadnjem času ni prijetno v družbi, bi si le-te želela v prihodnje. Sama pri sebi si začela opažati, da se ti ni prijetno družiti in biti z drugimi, da si se začela umikati in da tudi veliko jokaš. Prav tako misliš, da ne bi mogla več nikoli najti prijateljev in biti v družbi. Zaradi občutij žalosti in negativnih misli si sama pri sebi začela verjeti vse to, kar pa ni nujno resnično. Misli in čustva nas včasih malo zavajajo, saj začnemo razmišljati predvsem na način, ki je že nekaj časa prisoten v našem vsakdanu (če vidimo vse slabo in negativno, tako tudi razmišljamo, občutimo neprijetna čustva in se tako tudi začnemo odzivati) in hitro nehamo preverjati resničnost tega. Dobro je, da si pri sebi začela videti te spremembe v mislih, čustvih in obnašanju, saj mnogokrat tega ne opazimo hitro zaradi vsakodnevnih obveznosti ter avtomatskega verjetja temu. Ti pa sama opažaš, da nisi več takšna, kot si bila in da bi rada spremembo. Spodbudila bi te, da sama pri sebi še naprej beležiš te spremembe, kdaj se pojavljajo, kako pogoste so in tudi iščeš možnosti pomoči, da ti bo boljše.

Kako dolgo že opažaš vse te spremembe v vedenju, čustvih in mislih pri sebi? Jih je mogoče sprožilo kaj konkretnega? Prav tako pa, kako dolgo so pri tebi prisotne misli na samomor, ali so prisotne večji del dneva ali občasno in kako pogosto je to? Si morda že naredila tudi kakšen načrt za samomor? Razmisli o teh vprašanjih in če so tvoji odgovori v smislu tega, da so razmišljanja prisotna že dlje časa, da se tudi premikaš v smeri samega dejanja, bi te resnično želela spodbuditi k strokovni pomoči, ki je na voljo. Pri osebnem zdravniku lahko dobiš napotnico za kliničnega psihologa (sicer je tukaj čakalna doba), prav tako se lahko obrneš na psihoterapevta, ki te s pogovorom vodi skozi ta proces. Obstaja tudi spletna svetovalnica kameleon.si, kjer ti lahko pomagajo usposobljeni strokovnjaki. Pokličeš lahko na zaupni telefon Samarijan 116 123 (24h/7) ali na Tom telefon 116 111, kjer lahko dobiš pomoč preko telefonskega klica. Ne boj se poiskati pomoci, saj tu delujejo usposobljeni strokovnjaki, ki te ne bodo obsojali, temveč bodo skupaj s tabo delovali v smeri zmanjšanja ter premagovanja teh misli.

Spodbudila bi te v smeri iskanja razlogov za življenje, torej zakaj je tebi vredno živeti. Trenutno si se znašla v neprijetni situaciji, ki ti povzroča bolečino, ampak ta situacija je začasna, da se jo razrešiti in bo minila. Deležna boš še mnogo lepih trenutkov in izkušenj v življenju. Glede prijateljev, ki te trenutno obdajajo in se ti zdi, da ne boš več mogla najti resničnih prijateljev, ki bi jim bilo mar zate, pa bi ti povedala, da nikoli ne vemo kdo vse nas čaka na naši življenjski poti. V življenju pred tabo imaš zagotovo možnost spoznati še veliko takšnih oseb, ki lahko postanejo tvoji pravi prijatelji. Saj veš, svet je zelo velik. Morda se trenutno zaradi negativnega razmišljanja ne zdi tako, ampak vse skupaj deluje vse brez smisla. Ampak preko procesa iskanja pomoči in upanja boš videla tudi to drugače. Upam, da imaš ob sebi osebo, družinskega člana, prijatelja, ki bi mu lahko zaupala in bi se z njim pogovorila o svojih občutkih, razmišljanjih, ter da te ta spodbuja v pozitivno smer. Velikokrat pomaga namreč že to, če naglas spregovorimo o tem in vidimo, da smo drugim pomembni, da nas imajo radi. Na koncu bi te še enkrat spodbudila k temu, da si poiščeš zaupno osebo, za katero res veš, da ti bo stala ob strani in se s pogovorom razbremeniš.

Upam, da ti bo ta odgovor vsaj malo pomagal in te spodbudil k nadaljnjim korakom.

Želim ti vse dobro. Oglasi se še kaj.
Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije