Smrt me klice blizje

Vprašanja na tosemjaz.net.
Smrt

Re: Smrt me klice blizje

ObjavaNapisal Smrt » 05 Mar 2020 15:29

Pozdravljeni,


Prvo da povem nimam nic proti psihologiji psihologom terapevtom cisto nasprotno, to me tudi full zanima ceprav negrem v tej smeri,, saj "psihologijo" predmet pod imenom komuniciranje (kar je vec ali manj psihologija po mojem mnenju) 5 v soli. To me je zmeraj zanimalo. Ampak v mojem mestecu nebi da bi sel nekomu prvi zaradi moje druzine drugo zaradi ljudi ki se vec al manj usi poznamo usaj po obrazih. In to da so "babe tracare" (ce se po domace izrazim) pousod in se potem govori po mestu take in razlicne zadeve za usakega.. Jaz bi z veseljem mel nekoga v zivo ampak cudno mi je da lahko vec zaupam nasprotnem spolu tj. Zenskam kot moskim pri takih zadevah kar pomeni da bi raje sel k zenski psihologinji ali terapevtki.. Nevem zakaj je tako.. Saj vem ce clovek use drzi k sebi da lahko poci tako kot sem ze enkrat.. In na solski pedagoginji grem vsake tolko ampak tam je tudi problem.. V tem da je kar lepa in to da mi srce bije full hitreje na zacetku nevem zakaj tako haha ampak res je da bom njej bol zaupu kot kaksnem frendu ki ga mam blizu nevem zakaj.?tisto pa da postanem cisto drugi clovek je prav kaj ste napisali.. In vprasanje ce je kaj narobe zmano je oboje prav tudi to da nimam punce in tako nasploh.. Bil sem zavrnjen 3x v dveh mescih z razlicnimi puncami in jaz ponavadi ne potiskam v to ce vidim na nic nebo se odmaknem ker nemaram ko vidim druge ki nonstop potiskajo v eno osebo..


Pesmi Jamie Nick Commonsa sem nasel par dni nazaj in so mi res usec njegove pesmi, Rumble and Sway, Preacher, Devil in me, Glory, Paper Dreams, Karma, Marathon so mi najboljse..

Ampak bom zdaj bom citiral enega velikega Albanskega reperja:

Kaksen krat je lazje umerti ko zivet, Ampak (svoje ime) je tisti ki je umrl in zazivel

nekaj v tem smislu ali

oprosti mi mati ampak ko naredim napako izzivam smrt
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Smrt me klice blizje

Uredništvo » 09 Mar 2020 09:16

Odgovor svetovalke
____________________

Dragi Ti,

no, zdaj si me pa pomiril in razveselil. S tem, da si napisal, da nimaš nič proti (nam) psihologom :).

Torej če prav razumem, bi ti z veseljem imel in tudi šel k nekomu na pogovor v živo. Ne bi pa rad, da bi pomoč poiskal v domačem kraju (občutek imam, da živiš v res majhnem kraju), ker ne želiš, da drugi izvedo in da potem o tem govorijo. Čeprav si želim, da bi ljudje duševne stiske obravnavali tako, kot obravnamo telesne težave, moram priznati, da te razumem. In k sreči tudi to ni nepremostljiva ovira. Če si pogledal na spletno stran www.posvet.org, potem si videl, da psihološke svetovalnice delujejo v različnih krajih po Sloveniji. Običajno se ljudje odločijo za obisk tiste, ki jim je najbližje, lahko pa greš v katerikoli drug kraj. Imaš to možnost, da bi obiskal svetovalnico v katerem drugem kraju? Če mi zaupaš, iz katerega kraja si ali vsaj iz katere regije, ti lahko tudi mi pomagamo pri tem, da najdeš terapevta. Do takrat pa bolj pogosto pojdi k šolski psihologinji. Sploh, če ti pogovor pomaga.
To, da bi lažje zaupal ženski terapevtki kot moškemu, se mi ne zdi nič takšnega. To je pač stvar prepričanja in nima smisla razglabjati o tem zakaj tako čutiš. Glavno je, da se z nekom pogovarjaš, ne glede na to, katerega spola je tista oseba. In tudi to, kar si napisal, torej da boš psihologinji lažje in več zaupal kot prijatelju, ki ti je blizu, ni nič čudnega. Včasih je ranljivost lažje pokazati pred nekom, ki nas ne pozna, kot pred nekom, ki nam je blizu. Sploh, če ta nekdo opravlja poklic (psiholog), za katerega vemo, da je navajen videti in govoriti z ljudmi v stiski, da bo našo stisko znal in zmogel sprejeti, brez obsojanja.

Zavrnitev vedno boli. Naj je s strani prijatelja, s strani osebe, ki nam je všeč, naše družine...ni pomembno. To, kar si napisal, torej da ne rineš v osebo, če vidiš, da nima interesa, se mi zdi lepo od tebe saj to pomeni, da spoštuješ meje in želje drugega. In prav je tako. Je pa res, da medosebni odnosi, sploh tisti, za katere želimo da bi bili nekaj več kot samo prijateljstvo, velikokrat zahtevajo ogromno vztrajnosti, potrpežljivosti in razumevanja. Tako je, ko vstopamo na to področje (kot zdaj ti) in tako je, ko se že nekaj časa gibamo na tem parketu. Nikakor pa ne gre obupati. Ne nad življenjem, ne nad romantičnimi odnosi.

Albanskih raperjev ne poznam, tako da je bila ta pesem, ki si jo napisal, zame nova. Ja, kakšenkrat res ni lahko živeti in če bi to zanikala, ne bi bila iskrena. Sem pa iskrena tudi v tem, ko pravim, da verjamem, da težki časi minejo in pridejo lažji, boljši.

Razmisli o tem, kar sem ti napisala glede iskanja pomoči in oglasi se še kaj,
lep pozdrav,
Doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja
Smrt

Re: Smrt me klice blizje

ObjavaNapisal Smrt » 10 Mar 2020 18:20

Hvala za odg.


Nazalost nimam moznosti iti k nobenemu.. Ampak te misli me lovijo vsake par dni... Pri enem predmetu prakse sem malo mankal pa nisem imel casa za narediti izdelek in sem prekopiral ampak sem pustil dosti istih napak in zdej lahko imam popravni ze zdaj ker je predmet sam pol leta... Ce to izgubim zame je konec vsega nimam potem vec cilja takrat pa bom res umrl.. Ker to je eden izmed redkih ki me cutim nemara... Bojim se da je lahko konec blizu.. Odvisno od situacije.. Itak nebo noben kriu..
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Smrt me klice blizje

Uredništvo » 12 Mar 2020 09:00

Odgovor svetovalke
___________________

Dragi Ti,

torej nimaš možnosti iti k nobenemu. Zdaj si se verjetno že navadil, da "vrtam in vrtam", zato me zanima, kaj je glavna ovira, da ne moreš do svetovalca? Oddaljenost, denar, kaj drugega? Ti lahko kako pomagam, da bi premostil to (logistično) težavo?

Kot razumem, so se zdaj pojavile težave v šoli in obstaja možnost, da bi imel popravni izpit. K sreči, je za zdaj vse še v okviru tega, da "obstaja možnost" in zadeva še ni dokončna. To pomeni, da jo lahko še poskusiš preprečiti. Če sem prav razumela, potem si napisal, da predmet vodi eden izmed redkih profesorjev (?), ki te ne mara. To je sicer zoprno, a s tem se bo treba soočiti. Meni se je zdelo zelo lepo in pogumno od tebe, da si v svojem pismu jasno in brez izgovarjanja napisal in priznal, da si izdelek prekopiral, kar je učitelj opazil (zato tudi takšen ukrep). Sprejel si odgovornost za svoja dejanja. Zanima me ali ti je učitelj rekel, da boš lahko imel popravni izpit ali tako predvidevaš ti sam? Če ti je tako rekel učitelj, potem razmisli o tem ali se lahko z njim pogovoriš in mu situacijo razložiš - priznaš, da si naredil napako in ga prosiš, da ti da možnost, da ponovno narediš izdelek. Če meniš, da se z učiteljem ne bi mogel pogovoriti, potem razmisli o tem, da se o situaciji pogovoriš s kakšnim učiteljem/učiteljico s katero se dobro razumeš in prosiš, če se z učiteljem lahko pogovorijo oni. Osebno sem sicer mnenja, da težave najprej poskušamo rešiti tam in s tistim, kjer so nastale - torej v tem primeru z učiteljem predmeta, pri katerem lahko imaš popravni izpit - in šele če se izkaže, da to ne gre, poskušajmo reševati drugje.

Lahko razumem tvojo stisko, ker imeti popravni izpit res ni nekaj, kar bi človeka pustilo ravnodušnega. A hkrati je to nekaj, kar se da rešiti. Zato ne oklevaj in pristopi do učitlja čimprej. Boš lahko to naredil?

Sporoči, kako je šlo.

Mislim nate, javi se še,
Doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja
Smrt

Re: Smrt me klice blizje

ObjavaNapisal Smrt » 13 Mar 2020 09:20

Pozdravljeni,,

Imam eno moznost za popraviti.
Najvec kar me moti je ta osamljenost cista osamljenost kot da sem sam na svetu tako se pocutim.. Denar je tudi velik problem in lokacija.. Tudi to da me nekaj v srcu ne pusti da grem k kaksnemu terapevtu.. Pocutim se kot da je moje zivljenje nicvredno jaz sem samo droptina na tem svetu ki itak pocasi razpada malo po malo.. Ni ljubezni zame.

Lp.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Smrt me klice blizje

Uredništvo » 13 Mar 2020 14:29

Odgovor svetovalke
___________________

Dragi Ti,

krasno, da imaš možnost popraviti. Sem vesela zate. Usmeri zdaj vse napore v to, da popraviš oceno. Kakorkoli neprijetna je bila oziroma je ta izkušnja, iz takšnih situacij lahko odnesemo zavedanje, da vedno obstaja možnost konstruktivne rešitve. Razumem, kar pišeš o osamljenosti. Počutiti se osamljeno je res težko. Imaš kakšno idejo o tem, kaj bi ti lahko pomagalo pri premagovanju teh občutkov? Kar zadeva finančne ovire - ali kaj spremeni dejstvo, da je svetovanje zastonj? Stroške bi imel torej samo s prevozom (denimo, da bi do svetovalnice moral z avtobousom, vlakom ali avtom). Ali obstaja kakšna možnost, da bi te v kraj, kjer je svetovalnica, peljal kdo od prijateljev, znancev? Razumem, da ne bi rad videl, da bi kdo izvedel kako se počutiš, a zdaj je čas, da sprejmeš vsako pomoč, ki jo lahko dobiš. Razmisli, kdo od znancev, prijateljev ti je najbližji in bi ga mogoče lahko prosil za to uslugo. Če bi se nate obrnil prijatelj, s podobno prošnjo, kako bi se odzval? Predvsem pa me zanima, kaj je tisto v srcu, kar ti ne pusti, da greš do terapevta. Napiši mi. Razmisli vsaj o telefonskih virih pomoči (01 520 99 00, Klic v duševni stiki, vsak dan med 19h in 7h uro zjutraj; 116 123, Samarijan, 24h/dan).

Praviš, da se počutiš ničvredno. Občutek, da si ničvreden, ni dejstvo, pač pa posledica tvoje stiske. Ker tako v stiski delujejo naši možgani - pretežno sprejemajo negativne informacije.

Prosim, razmisli o tem, kaj se pogovarjava. Pokliči na katerega od telefonov za pomoč v duševni stiski in oglasi se še.

Lep pozdrav,
Doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja
Smrt

Re: Smrt me klice blizje

ObjavaNapisal Smrt » 16 Mar 2020 12:38

Pozdravljeni,


Ni nobenega ki bi lahko ponudil prevoz. Skratka nimam nobenega prijatelja ki misli na to da tisti ki gre h psihologu, terapevtu karkili da je normalno ampak da si nor in te razlicne zalitve. Ko sem enemu zaupal za moj poskus samomora je rekel pa kaj ti si nor? In sm vidu da on ne razmislja isto kot jaz ceprav je dober clovek. Tudi nevem samo ko razmislim da grem h kateri psihologinji ali terapevtki se mi telo zablokira kot da je zid predmano se skratka cisto ustavim. Da bi pa prek telefona? Ajoj to je hujse enkrat sem jih klical ni sla nobena beseda iz mojih ust se cisto zablokiram. Ceprav ko sem odzunej zs prijatelji sem pa cisto drugacen samo to da nekatere osebe me naredijo "akward" preprosto nevem kaj in kako in zakaj je tako... Jaz samo hocem nekoga ki bi mi vrnila ljubezen ki bi me poslusala ponavadi razmisljam ce sem preprijazen do ljudi preprosto za dobre prijatelje sem pripravljen use narediti oni nazaj pa ne...


I try to smile but the child is always wanting more
The old man always sleeps and only wants to snore
And I’ve risen out the grave on my own accord
Still I’m caged by the pain, but I’m due reward
For all the bounties on the heads, that’s what I’m shooting for
I don’t want to win a battle just to lose the war.


Lp.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Smrt me klice blizje

Uredništvo » 17 Mar 2020 16:20

Odgovor svetovalke
__________________

Dragi Ti,

bom začela pri koncu tvojega pisma, pri tem da "I don't want to win a battle just to lose the war". Veš kaj je rekla Margareth Thatcher (britanska premierka v osemdesetih, devetdesetih)? Rekla je, da je včasih kakšno bitko potrebno boriti dvakrat ali večkrat, zato da jo zmagaš. In ti se boriš in vem, da se boš tudi še naprej. Torej, ne moreš do svetovalca v živo, svetovanje po telefonu pa ti nazadnje ni bilo ok. Kaj torej še lahko narediš oziroma narediva? Razmišljaj, razmišljajva. Smola je, da te prijatelji ne razumejo in verjamem, da ti to ne olajša stvari. Ampak to ni razlog, da bi se ti spreminjal, razen seveda, če bi opazil, da te prijateji izkoriščajo. Kljub temu, da sitacija ni lahka, sem prepričana, da boš kljub temu zmogel. Moraš pa si dovoliti, da poskusiš dobiti pomoč. Praviš, da pomoč preko telefona prvič ni šla tako, kot si si zamislil. Poskusi poklicati še enkrat. Mogoče boš tokrat drugače razpoložen in se bo drugače odvilo. Pravzaprav je pomoč preko telefona v teh dnevih najboljša možnost saj je vse ostalo več ali manj zaprto in prestavljeno zaradi situacije s koronavirusom. V teh dnevih se vsak od nas nekako po svojih najboljših močeh poskuša prebiti skozi dneve in čeprav smo vsak na svojem koncu, sami, lahko v tem začutimo neko povezanost, Ker se skupaj upiramo in borimo za isto stvar - da bi se življenje čimprej spet vrnilo v normalne tirnice. In del te zgodbe si tudi ti. Povezan z vsemi v Sloveniji in tudi drugje.
Bom še naprej tečna in te bom ponovno vzpodbudila k temu, da se poslužiš omenjenih virov pomoči.

Javi, kako je šlo.

Lep pozdrav,
Doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja
Smrt

Re: Smrt me klice blizje

ObjavaNapisal Smrt » 24 Mar 2020 10:25

Pozdravljeni,

Nevem niti kako zaceti. Po pravici je malo huje biti doma samo doma da nemorem na kavo z nekom da se dobim.. Ker tko mi noben nc ne pise razen ce kaj rabijo potem sem prvi ki ga poklicejo... Sola me stressira tolko da ni vec zdravo.. Kaksen krat prav mislim da usak prof misli da mamo samo njega.. Stress usak dan bolj.. Prav mislim da bo stress razlog mojega predcasnega groba.. Stressiram se za vse.. Nevem vec kaj naj.. Ko bi le meu pogum da naredim kar je treba..



Lp.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Smrt me klice blizje

Uredništvo » 25 Mar 2020 21:27

Odgovor svetovalke
__________________

Pozdravljen Ti,

zelo dobro razumem, kaj misliš s tem, ko praviš, da je težko biti doma kar tako, da ne moreš na kavo z nekom, da se ne moreš s kom dobiti. Tudi jaz v tem trenutku doživljam podobno in z nama še veliko, oziroma kar večina drugih ljudi. Mislim, da svet še nikoli ni bil tako ločen , a hkrati tako zelo povezan. Vsi smo namreč v istem čolnu, vsi imamo eno skupen cilj - da čimprej pride dan, ko se bomo lahko objeli in šli na kavo s prijatelji, z družino, s tistimi, ki jih zdaj pogrešamo. Vem sicer, da ni isto kot če bi šel na kavo v živo, a kaj praviš na to, da bi poskusil s kakšnim prijateljem spiti "virtualno" kavo? Imaš možnost videoklica? Če da, si lahko skuhaš kavo doma, prijatelj na drugi strani naredi isto, in jo spijeta "skupaj" vsak na svojem koncu. Kot pravim, vem, da to ni isto kot sedeti s prijateljem in se hecati v živo, a vseeno je boljše to kot nič. Praviš, da te ne pokličejo, razen, če kaj rabijo. Da si potem prvi, ki ga pokličejo. Očitno znaš poslušati, znaš pomagati. Če ti je težko zaradi tega, potem razmisli, ali bi prijateljem lahko povedal, kako se ob tem počutiš. Torej ali bi lahko povedal, da te to boli, da te to moti in kaj pogrešaš, kaj bi si od njih želel. Mogoče se oni niti ne zavedajo, kaj delajo in kako se ti ob tem počutiš.

Napisal si, da te šola stresira. Prej, preden se je začelo to obdobje epidemije in smo morali ostati doma, sem imela občutek, da si bil s šolo kar zadovoljen (razen tisti en predmet, pri katerem si mislil, da boš imel popravni izpit). Te šola zdaj, od kar smo doma, bolj stresira ali sem prej kaj narobe razumela? Kaj je trenutno največji izvor stresa v povezavi s šolo? Predvidevam, da imate tudi na vaši šoli organizirano učenje na daljavo. Kako to sprejemaš in kako ti gre? Kako si organiziraš dan in kaj počneš? Napiši mi, prosim, zanima me. In kaj je to "vse", za kar se stresiraš?

Meni se zdiš pogumen. Zato, da ostajaš tukaj. Ni lahko vztrajati, kadar človeku ne gre dobro, ni se lahko boriti in truditi dan za dnem. A vendar ti počneš prav to. Se ti to ne zdi pogumno in močno od tebe? Si še kaj razmišljal o tem, da bi poklical na katerega od telefonov in se poskusil pogovoriti?

Se kmalu spet bereva,
lepo te pozdravljam,
Doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja