Moja Debelost

Vprašanja na tosemjaz.net.
Chacha
Objave: 44
Pridružen: 17 Mar 2018 22:29

Moja Debelost

ObjavaNapisal Chacha » 21 Jun 2018 16:49

Pozdrav!
Sem 16 letna najstnica. Moj problem je moje telo. Odkar pomnim mi moja postava ni bila nikoli všeč. Nisem nikoli bila debela imela sem normalno težo in normalno postavo za svoja leta ampak mi vseeno ni bil všeč moj zunanji izgled. Tako je bilo vse do srednje šole... Trenutno zaključujem 1.letnik in vse se je začelo ko sem vstopila v 1.letnik. Čez celo solsko leto sem se zredila za 6kg in tudi rast se mi je ze ustavila pri 167cm. (Trenutnotehtam73kg) in problem v tem je da ko sem bila se v osnovni soli je bila tam samo ena mala malica za jest. V srednji soli pa je ze petica lidl mercator kebab picerije mcdonalds....in ker se vse moje sosolke nezdravo prehranjujejo in se jim nene NIC pozna se seveda tudi jaz nisem NIČ pazila in tako sem se zacela prenazirati in pridobivati kg...to prenažiranje je vodilo v odvisnost od hrane...preprosto sem si govorila okej danes se še nažiram jutri pa zacnem hujsat in to seveda ni vodilo nikamor.. BISTVO TEGA ZAKAJ TO TU PISEM PA JE PREDVSEM ker je moja druzina-mami ati brat zacela opazat mojo debelost in me na to tudi opozarjat na zelo GRD GROB NAJHUJSI NACIN govorili so mi in še zdaj KAK SEM DEBELA, ZAKAJ NE DELAM NIC NA SEBI, BAJSA, DEBELAJSA, KAKO IMAM GRDE DEBELE NOGE, PREVELIK TREBUH, PREŠIROKE BOKE, DA ME NITI VEČ GLEDAT NE MOREJO KER SEM TAKO ZELO DEBELA... in na zacetku sem se zatekala v svojo sobo in tam na skrivaj jokala ampak zdaj po mesecih tega sem se ze navadla ne jokam vec ampak te besede se vseeno bolijo sploh pa sumim da se me brat zaradi moje debelosti sramuje. Pac preprosto zanj nisem vec njihova hcerka in sestra ampak debela žoga polna maščobe in ker pac nisem tako kot oni trije obsedeni s suhostjo in popolnim videzom v druzini postanem tarča žaljivk in zbadanja!!! In res nemorem vecccc v soli in nasploh mam toliko tezav kam se obrnem so sami problemi tak da živcev sploh nimam vecc in tako se zlomim in v takrat se samo razmisljam o tem kako bi se doma ubila in zraven napisala na en velik list A ZDAJ SEM PA KAJ BOLJ SUHA?? v resnici kričim na pomoč in me nihče ne sliši nikogar nimam da bi to vedel da bi se mu lahko razjokala na ramenih. Sama sebi moram biti opora sama se po vsakem padcu morem pobrat in preprosto ne vzdrzim vecc... Vedno vsem pomagam resevati njihove tuje probleme a na koncu pa svoje moram sama resevati. Prosim pomagajte miii ce vsaj ogromno ljudi ko je okoli mene vsak dan tega ne vidi mi vsaj vi pomagajte...
-žogica
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Moja Debelost

Uredništvo » 27 Jun 2018 15:20

Odgovor svetovalca
_________________

Pozdravljena, tvoje pismo mi je dalo precej misliti. Govoriš namreč o debelosti, pa kako znamo biti drug do drugega kruti, pa kako je "dobrota sirota", hkrati ti je za umreti, pa rada bi živela in prosiš za pomoč. Koliko tem.

Živimo v času, ko se razrašča egoizem in sledenje zgolj lastnim interesom. Torej bi moralo biti manj pomembno kakšen je kdo, velik ali majhen, debel ali suh... Ja, ampak če so s pojavo drugega (kako drugi zgleda) ogroženi moji interesi, me "drugi" takoj briga, se že vtikam, komandiram kritiziram... Sploh se pri svojem delu na veliko srečujem z grobostjo najstnikov, mladih... ki znajo drug drugega še kako prizadeti. Bratje in sestre pri tem niso izvzeti. Pa seveda tudi odrasli nismo. Se pa seveda sprašujem, kako je mogoče, da ti s tvojo malo bolj okroglo postavo ogrožaš tvoje; morda brata (ki je lahko občutljiv na to, kako sestra zgleda), ampak starše? Je možno, da sicer niso zadovoljni s teboj, pa je postava samo pika na i, torej kapljica čez rob? Ali pa ti preprosto povsem napačno pristopajo, mislijo da ti pomagajo, če te kritizirajo. Kritika sicer tudi (lahko) motivira, pogosteje pa zbija moralo, jemlje voljo... Ne morem sprejeti teze da te ne marajo, v vseh letih svojega dela z ljudmi se težko spomnim staršev, ki svojega otroka resnično ne bi marali, spomnim se pa mnogih, ki so s svojim otrok povsem napačno ravnali, v dobri veri da delajo prav, da pomagajo (hočejo dobro).

Tudi mene od mladosti spremlja debelost. Sploh je v moji družini malo suhcev, v glavnem vsi nabiti, pa vsi radi jemo, pa vse se nas prime... A sem imel srečo, da me glede tega nihče ni zasramoval, ali maltretiral. Tudi pri jedi me niso omejevali. A seveda, to so bili drugi časi. Pa za fante je to malo lažje. Zaradi svoje obilnosti nisem bil bolj neroden kot drugi, tudi športno sem se udejstvoval, pa nisem imel občutka, da me vrstniki zaradi moje postave ne bi marali... se pa spomnim, da sem kdaj kakemu sošolcu zavidal njegovo vitkost ... Danes kot odrasel in starejši človek vem, da to, da je nekdo "lep" ali "grd" sploh ni odvisno od njegove kilaže in postave, pač pa od drugih lastnosti.

Saj ne vem kaj te bolj moti, to da nisi vitka ali to, da te zaradi tega sramotijo, zmerjajo. Da torej s teboj niso zadovoljni. Si poskušala kontrolirati težo? vnos hrane? povečati gibanje? Res ni primerno, da bi ti jaz o tem pisal (svetoval), pa čeprav o tem veliko vem (tudi iz svojih izkušenj). Priporočal bi ti le gibanje, šport. Zagotovo imaš kako prijateljico, prijatelja, ki bi bil/bila pripravljen s teboj teči ali hitro hoditi... Morda začneš kaj trenirati, ne v smislu tekmovanja, dosežkov, ampak v smislu druženja in gibanja. Gibanje je namreč najboljša antistresna terapija, pa kalorije s tem kuriš, pamet ti bolje dela... torej vsestransko koristna dejavnost.

Nasploh bi ti svetoval, da se v največji možni meri skoncentriraš na svojo prihodnost. Težko, da bi ljudi okrog sebe (kar tako) spremenila, torej ne pričakuj, da bodo kar naenkrat drugačni do tebe. Seveda se ljudje in odnosi spreminjajo, a ne zlahka, za to se je treba potruditi. In ni dovolj da se trudiš samo ti, potruditi se morajo vsi vpleteni. Seveda lahko poskusiš tudi to, greš na primer na Center za socialno delo in tam razložiš, kaj ti starši (oz. domači) delajo. Zagotovo se bodo pogovorili z njimi, saj je to njihova službena dolžnost, kakšen bo hasek pa je vprašanje. V skrajnem primeru bi lahko domače prijavila policiji, saj to kar opisuješ že spada pod maltretiranje (žalitve, zbadljivke), psihično nasilje. Morda bi se pa ozavestili, da napačno postopajo s teboj. Lahko pa, da bo potem še slabše. A v tem primeru jih lahko spet "prijaviš", pa bodo nastopile sankcije...

No, sam ti svetujem, da se predvsem skoncentriraš na svojo prihodnost. Da si razdelaš strategijo, kako boš po najkrajši poti prišla do samostojnosti in začela živeti po svoje in s tistimi, ki bodo s teboj lepše ravnali. Če še ne veš, kaj bi rada v življenju počela (za denar- le ta je nujen pogoj samostojnosti), razdelaj fantazijo. Upam da si na pravi srednji šoli, ki te pelje k tvojim ciljem. Posveti se uku, da si s slabim uspehom ne podaljšuješ ali otežuješ osamosvajanja. Vse drugo daj v drugi, tretji plan... Kot sem rekel, potrebuješ tudi kak hobi, šport... potrudi se in prisili, da boš kaj počela. In se čim manj oziraj na druge, na govorjenje drugih. Poskušaj s starši vzdrževati znosni odnos, saj si (boš še nekaj časa) od njih odvisna. Kar te z njihove strani prizadene, pa spusti skozi sebe (pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven) ali pa v sebi (od sebe) odbij kot žogico za tenis.

Pa ne pozabi, vsak preživeti dan, teden, mesec, leto... si (boš) bliže svojim ciljem, samostojnosti. Iz tega črpaj moč, da boš vzdržala. S postavo pa se ti po moje ni treba toliko ukvarjati... Tudi to boš s časom ugotovila.

Nikar ne obupaj, pa ne nehaj pomagati drugim. To tudi daje moč. Le realna bodi, ne pričakuj hvaležnosti ali vračila... da ne boš razočarana.

Navijam za tebe, držim pesti, pa oglasi se še kdaj,
Heliodor Cvetko psiholog in psihoterapevt iz Svetovalnega centra Maribor.
Heliodor Cvetko, univ. dipl. psiholog in psihoterapevt
Svetovalni center za otroke mladostnike in starše Maribor
Chacha
Objave: 44
Pridružen: 17 Mar 2018 22:29

Re: Moja Debelost

ObjavaNapisal Chacha » 28 Jun 2018 15:19

Hvalaa za odgovor! Zelo ste mi pomagali! In bom upostevala nasvete.