Sama si že nakazala najboljšo rešitev. Nič ni narobe, če pokažemo hvaležnost -nasprotno! Tudi učiteljice so ljudje, ki mnogokrat pogrešajo hvaležnost svojih učencev. Če jima boš napisala prisrčno pismo in se v njem zahvalila za dobroto, ju boš gotovo osrečila.

Glede tvojih težav z želodcem upam, da se že zdraviš.

Mislim, da ljudje iz Slovenije nismo v ničemer boljši od ostalih. Pogosto se radi slepimo, da smo ljudje, ki smo si podobni po neki značilnosti boljši od drugih. Na primer: dekleta so boljša od fantov, kristjani so boljši od nevernih, Slovenci boljši od neslovencev ipd.V teh primerih gre bolj za to, da si poiščemo svoje mesto v družbi, kakor za objektivno resnico.

Lepo te pozdravljam
Matej Žnuderl, univ.dipl.psih.

Pozdravljeni!

Morda se Vam moj "problem" ne bo zdel pomemben, a zame je to zelo pomembno!No, pa preidimo k bistvu.

Zelo rada imam dve osebi, vendar se moram od njiju posloviti.Ti dve osebi sta mi zelo pomagali in mi stali ob strani, ko sem izgubila upanje. Rada bi se jima zahvalila, pa ne vem kako. Razmišljala sem, če bi jima pisala pismo, a ne vem, če bi ravnala prav.Tu pa se pojavi problem, ker sta to učiteljici.Res sta mi dali toliko upanja, da sem našla smisel.Res sta veliko naredili zame.Na nikogar se nisem mogla tako zanesti, kot sem se na njiju. Mislim,da onidve tega ne vesta, a si želim, da bi izvedeli, da ju imam rada. Jaz pa sem že tako tiha in mirna, poleg tega pa imam težave z želodcem že četrto leto (gastritis in vnetje želodca).

Imam tudi mami, ki ni iz Slovenije.V šoli sem že večkrat imela težave zaradi tega, pri tem pa sta mi ti dve osebi zelo pomagali.
No, življenje sem posvetila pač takšnim osebam, ki jih imam rada.

Prosim pomagajte!

Lep pozdrav!