Pozdravljeni, res vam hvala za odgovor, zelo mi je in mi bo v pomoč. S fantom gre use na bolje, mislm ni me več strah, danes sva šla skupaj iz šole in sploh ni bilo grozno kot sem se bala😂 tako da se vam iskreno zahvaljujem💜

Odgovor svetovalke
___________________

Pozdravljena!

Me veseli, da si se spet oglasila in napisala še nekoliko več, hvala!

Da se o tem odkrito pogovarjaš s svojo prijateljico in s fantom, je zelo dobro. Povsem razumem, pa da se o tem nočeš pogovarjati s svojimi starši in tudi to je v redu.

Me veseli, da te tvoj fant razume, da ti je pripravljen biti v oporo in da bosta počasi skupaj odkrivala novi svet. Glede strahov, ki jih navajaš, naj ti povem, da so povsem normalni in da jih občuti večina ljudi, ko začenja nove zveze. Tišina med pogovorom je res lahko neprijetna oz. smo ljudje nagnjeni k temu, da zaznavamo tišino kot nekaj neprijetnega, kot nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi. Pa v resnici ni čisto tako. Včasih je tudi tišina potrebna ali pozitivna. Tišino lahko izkoristiš, da npr. fanta pogledaš v oči in se mu lepo nasmeješ ali mu npr. daš poljub na lice (ko ti bo to v redu) ali ga primeš za roko ali ga objameš in boš lahko s tem povedala veliko več kot z besedami.

Nadalje si opisala še strahove glede poljubljanja, držanja za roke … Vse to je res povsem normalno. Naj pa ti povem, da ni nobenih napisanih pravil, kako bi se morala poljubiti, kako bi se morala držati za roke. Prvi poljub ali prvi stisk roke je lahko neroden, ampak nič zato, to bodo prav posebni spomini, ki se jih bosta z veseljem spominjala. Za vaju oba je to nekaj novega in ko delamo nekaj prvič, je povsem normalno, da nas je nekoliko strah in da smo morebiti nekoliko nerodni. Ampak poskusi o tem čim manj razmišljati. Poskusi se čim bolj prepustiti temu, da bosta s fantom spontano odkrivala in poskušala nove stvari. Povsem normalno je, če vama bo kdaj kaj spodletelo, a verjemi, da vaju te prigode lahko še bolj povežejo in da se jim bosta čez nekaj časa smejala :) Hkrati pa tudi ne pozabi, da v tem nisi sama, ampak imaš ob sebi razumevajočega fanta! In nikjer tudi ne piše, da se "moreta" poljubiti. To se bo zgodilo, ko bosta začutila, da je za to potreben čas. Včasih je rešitev, da se svojih strahov znebimo na tak način, da gremo do neke zdrave meje iz cone svojega udobja in se poskusimo soočiti s strahom. Morebiti ti (vama) bo lažje, če gresta res počasi in npr. fanta naprej poljubi na lice ali ga npr. primi za roko, ko bosta nekje skupaj sedela in morebiti šele na to na sprehodu.

Imeti fanta oz. biti zaljubljen je lepo, ima pa, kot vse v življenju, tudi kakšno težavo oz. kakšno negativno stran. Ampak verjamem, da, ko se bosta s fantom še nekoliko bolj spoznala, bolj razvila svoj odnos, premagala strahove, vama bo lahko zelo lepo in bosta lahko res uživala.

Upam, da ti bo odgovor, kaj v pomoč. Če potrebuješ še kaj, bom vesela, če se ponovno oglasiš. Želim ti vse dobro in veliko prijetnih ljubezenskih dogodivščin!

Pozdtavljeni, ja sem govorila že večkrat govorila z najboljšo prijateljico, ampak nisva prišle do neke konkretne rešitve. Sem že govorila s fantom, mu povedala da ko sem z njim postanem zelo živčna, pa nič slabega ne mislim. Je bil zelo prijazen, rekel da naj greva počasi, in da me nerabi bit ničesar strah, da ne grize😂. Z starši o tem nisem in ne želim govoriti (ne da imamo slab odnos, ampak mi ni do tega). Glede strahu. Nevem, najbolj me je strah tiste tišine ko noben nič ne reče. Strah me je tudi še par malenkosti, npr. kaj bi naredila če me poljubi...kako bi se prijela za roke..itd. Sama nevem točno česa me je strah, ampak vem da bom zelo žalostna zdaj med počitnicami ko se nebova videla v šoli vsak dan😞in imam občutek, kot da se rabiva poljubit...nevem. Res sem zmedena. Mislila sem, da je to da imaš fanta nekaj lepega...saj je.. ampak je tudi zelo naporno. Vsaj zame.

Odgovor svetovalke
__________________

Pozdravljena!

Hvala, da si nam zaupala svojo težavo in se obrnila na nas!

Občutiti metuljčke v trebuhu oz. občutke vznemirjenosti, ko se zaljubimo in spoznavamo svojega partnerja, je povsem normalno. Začetek v ljubezni je tako zelo zanimivo in pestro obdobje, na katerega imamo ljudje po navadi zelo lepe spomine. Vsi ti občutki treme, vznemirjenosti, so prav tisto, kar dajejo temu obdobju en tak poseben čar. Se pa ljudje med seboj razlikujemo, kako močne občutke doživljamo in kako dolgo, kar je povsem normalno. V ljubezni tudi ni nobenih pravil, kako bi se moralo kaj zgoditi ali kdaj bi se naj kaj zgodilo. Vsak par ima povsem svojo zgodbo, kar daje ljubezni posebno vrednost. Zato se ne obremenjevati s tem, kaj vse sta že naredila, kaj vse bi še morala, kdaj bi kaj morala ipd. Pojdita svojo pot, pišita svojo zgodbo, v kateri bosta sledila svojim željam in občutkom. Le tako bosta lahko zares zgradila odnos, ki si ga vidva želita in se ob tem počutila srečno ter zadovoljno.

Občutki vznemirjenosti se pri zaljubljenosti med drugim pojavijo zaradi različnih hormonov, ki se ob tem začnejo sproščati v našem telesu. Hkrati pa se s temi občutki srečujemo deloma tudi za to, ker odkrivamo nov svet, nove stvari, spoznavamo novo osebo, za kar je pa povsem normalno, da nas je npr. nekoliko strah, čutimo vznemirjenje ipd. Sčasoma pa začnejo ti občutki postajati šibkejši. Sama si opisala, da po nekaj časa zveze še vedno doživljaš precej močna čustva. Ali bi mi mogoče lahko nekoliko bolj točno opisala, česa te je strah? O čem takrat razmišljaš oz. kakšne misli se ti podijo v glavi?

V pismu si tudi omenila, da te je strah, da bi fant dobil občutek, da ga ti nimaš rada. Ali si se kdaj z njim pogovorila o teh občutkih? Če ne, bi ti priporočila, da se poskusiš s fantom iskreno o tem pogovoriti. Tako bo tudi on lažje razumel tvoje vedenje, hkrati pa ti bo lahko nudil tudi oporo. Če te je strah določenih konkretnih stvari, ki jih zveza prinaša, se tudi o tem poskusi pogovoriti s fantom. Če ti je lažje, lahko to na začetku storiš tudi preko telefona, vsekakor pa se je o teh stvareh bolje pogovarjati v živo.

Ali si se morebiti o tem pogovorila z osebo, ki ji zaupaš, npr. z najboljšo prijateljico, mamo/očetom? Če ne, se pogovori o tem z nekom, ki mu zaupaš. Pogosto pomaga, če nekomu zaupamo svoja občutja, slišimo izkušnje drugih in spoznamo, da nismo edini, ki se soočamo s takšnimi težavami. Hkrati pa nam morebiti lahko kdo iz svoje izkušnje pove kak dober nasvet.

Morebiti ti lahko pomaga, če narediš kakšno vajo sproščanja, preden se dobiš s fantom (več o tehnikah sproščanja si lahko prebereš v naslednji infografiki https://www.facebook.com/drustvostudentovpsihologije.slovenije/photos/a.357412884394174/1795641440571304/?type=3&theater).

Upam, da ti je odgovor vsaj malo v pomoč. Z veseljem pa ti ponovno odgovorim, če imaš še kakšno vprašanje.

Lepo bodi,

Prosim da tole nebo javno.

/Izbrisano v uredništvu/