Depresija, žalost

Odgovori

Moški
Ženski
Neizbrano

BBKoda is Vklopljeno
[img] je vklopljen
[flash] je izključen
[url] je vklopljen
Smeški so izklopljeni

Pregled teme
   

Razširi pogled Pregled teme: Depresija, žalost

Re: Depresija, žalost

Napisal Okug7 » 01 Apr 2020 22:30

Pozdravljeni,
Hvala (radpomagam) da si odgovoril žal mi je nisem opazila odgovora zato nisem nič odgovorila hvala da si opisal kako bo. Šolanje imam nadaljevati bolj usmerjeno ne vem še kam razmišljam o kakšni zdravstveni šoli drugače pa še nevem. Iskreno hvala še enkrat če bom kdaj še potrebovala odgovor bom se bom vsekakor obrnila sem lepe dni želim tebi in vsem tukaj.

Re: Depresija, žalost

Napisal Barbara Stožir » 25 Mar 2020 22:24

Odgovor svetovalke
__________________

Draga H2O je voda,

veseli me, da so se tudi tvoji vrstniki še oglasili in zapisali nekaj spodbudnih besed, predvsem besed razumevanja, opisa svojih zelo podobnih težav in ob tem še kakšen nasvet, idejo za reševanje težav.

Zahvaljujem se ti za povratno informacijo in dodatna vprašanja. Vsekakor smo svetovalci portala Tosemjaz tu zato, da skušamo vam mladostnikom pomagati, svetovati, vas usmeriti k strokovnjakom, kjer boste lahko dobili konkretno pomoč.

Veseli me, da si se že pogovorila s svojo razredničarko. Zapisala si sicer, da brez učinka. Kaj pravzprav pričakuješ od nje? Preveč pričakovanj na kratek rok te lahko ohromi oz. pride do razočaranja. Morda, kot sva že zapisali se pogovori z razredničarko še enkrat, pa tudi skupaj s sošolko, ki širi laži, predlagam, da vključite še šolsko svetovalno delavko. Morda lahko razredničarki ali pa svetovalni delavki zdaj napišeš kakšno elektronsko sporočilo o tem kaj doživljaš, zapišeš svoja pričakovanja...

Sprašuješ me glede varuha otrokovih pravic. Vsaka regija ima svoj nabor varuhov otrokovih pravic oz. zagovornika otrokovih pravic. Več o tem si lahko prebereš: http://www.pravice-otrok.si/fileadmin/u ... ki_web.pdf ali na linku: http://www.pravice-otrok.si/index.php?id=33, kjer dobiš tudi podatke kako do varuha oz. zagovornika, kako stopiti z njimi v kontakt. Naloga varuha je, da te posluša, se s tabo pogovarja in zagovarja tvoje pravice v odnosu do staršev. Predvsem je tu pomembno, da se sliši tvoj glas.

Poleg tega sem še vedno mnenja, da imaš na voljo tudi psihološko pomoč oz. podporo. Verjetno veš, da so v zdravstvenem domu zaposleni tudi psihologi, ki pomagajo mladostnikom pri soočanju s težavami kot so tvoje. Predlagam, da stopiš tudi s kakšnim od njih v stik.

V času, ko smo vsi doma, pa poskušaj dneve izkoristiti za prebiranje člankov Tosemjaz, razmišljanje ob njih in sledenje navodilom, nasvetom, ki so zapisani tam. Poskušaj organizirati svoj dan, naj ima določeno rutino, poskušaj imeti vsaj kakšne stike z vrstniki (ne silim te, da so to sošolci...) in v kolikor je mogoče, pojdi tudi v naravo. Ta je navadno osvobojujoča, ko gre za telesno in duševno zdravje.

Sporoči mi kako ti gre. Vsekakor držim pesti in verjamem vate.

Srečno in vse dobro,

Re: Depresija, žalost

Napisal radpomagam » 24 Mar 2020 20:31

Pozdravljena, Okug7!

Vesel sem, da si se nam oglasila in vidim, da te par stvari zanima, zato grem kar po vrsti.

Ja, seveda bo v srednji šoli bolje. Prvi dan v srednji šoli/gimnaziji se v različnih šolah zelo razlikuje, skoraj vedno pa je prisotno fazaniranje. In da te takoj potolažim, to v večini šol ni nič takega. Gre pač za neke vrste rituale in prikaz, kdo je glavni na šoli. V večini šol je fazaniranje uradno prepovedano ali pa ga lahko izvajajo le 4. letniki, a v resnici fazanirajo tudi 3. letniki in včasih celo 2.

Samo fazaniranje je večinoma le pisanje F-jev po obrazu in rokah, ker so 1. letniki pač fazani. Opažam, da v nekaterih območjih (tudi Ljubljani) s tem pogosto pretiravajo in v fazane mečejo jajca, moko..., ampak to so res ekstremni primeri. To se meni osebno ne zdi primerno, dovolj je, ko fazana le porišejo. Pri nas na gimnaziji so nas le popisali z F-ji, vseeno bolj težijo fantom kot puncam. Moraš vedeti, da to vse pišem zelo na splošno, ker ne vem iz katerega konca Slovenije si in kam se želiš vpisati naprej. Na nekaterih šolah imajo nekje v začetku septembra tudi "uradno" fazaniranje. Gre za prireditev v kateri sodelujejo vsi 1. letniki in med sabo tekmujejo v različnih nalogah, ki jim jih pripravijo 4. letniki. Na koncu ponavadi sledi slavnostna prisega (vsaj tako je bilo pri nas), kjer fazani so fazani uradno sprejeti med vrste srednješolcev. Fazani ob slovesni prisegi prenehajo biti fazani in so uradno sprejeti dijaki 1. letnika.

Zdi se mi, da je prvi dan na večini srednjih šol večinoma enak. Pač poskušaš najti učilnico, ampak brez skrbi, saj so ponavadi oznake kje je kaj. Najprej imate 2 razredni uri, kjer razrednik/razredničarka določi tiste najbolj pomembne stvari in vam pove stvari, ki jih mora povedati. Pomembno je, da veš, da ste vsi na istem, vsi so zmedeni in zbegani, večinoma se ne poznate. Ko si 1. letnik te te stvari skrbijo, ampak potem, ko si višji letnik 1. septembra zadovoljno gledaš rahlo zmedene fazane. :)

Kako začeti pogovor? Pač spremljaš situacijo, recimo, če se predstavljate se pač predstaviš. Upam, da razumeš, da ti tu ne morem kaj dosti pomagati. Najbolj pomembno se mi zdi, da si ti pač ti, da se ne pretvarjaš, da si nekdo drug, saj se to opazi. Pač bodi to, kar si, vsi imajo enake misli, kot ti, vse skrbi, da ne bodo imeli prijateljev, vsi so zaskrbljeni. Itak ste vsi sramežljivi, itak se nihče ne želi izpostavljat.

Ja pri malici se ponavadi usedete skupaj in ja, kdo se pač začne pogovarjati s tabo. Ali pa se vključiš v pogovor. Ta pogovor je najprej itak tak, da se samo spoznavate, recimo poveš iz kje si, iz katere OŠ... Prvi dan si itak ne zapomniš 30 imen in priimkov, ampak samo spoznavaš in dobivaš vtise o sošolcih.

Kakšne prijatelje imaš se pokaže že prvi mesec, a zdi se mi, da nihče ni napačen. Jasno je, da z nekaterim postaneš boljši prijatelj, a vseeno z vsemi ustvari in ohrani prijateljski in prijazen odnos. Hočem povedati, da nič ni narobe, če te nekdo ne privlači kot prijatelj, saj je to v vseh razredih prisotno. Tudi v našem razredu, so nekatere manjše skupine, ljudje pač, s katerimi si najbolj sproščen in s katerimi se najbolje razumeš. To ne pomeni, da koga ne maraš ali da nisi prijatelj, to pomeni le to, da pač svoj čas raje preživljaš z nekaterimi sošolci.

Seveda boš zanimiva za druge in hitro boste sklepali prijateljstva. Glej, vsako leto gre skozi iste skrbi na tisoče fazanov in po mojem mnenju nič ne rabiš skrbeti. Vsak je bil postavljen pred to in že po enem mesecu boš ugotovila, da je srednja veliko boljša kakor OŠ, tudi s sošolci si bolj povezana, saj vas povezuje nek skupni cilj (npr. če greš v gimnazijo, so tam dijaki, ki bi radi nekaj študirali in zato potrebujejo veliko znanja z vseh področij, če greš na neko bolj usmerjeno izobraževanje, vas povezuje poklic/znanje z določenega področja...). Tega v OŠ ni.

Rekla si, da nimaš nikogar s katerim bi se lahko pogovorila. Vem, da ti je težko, zato pa se ti trudim pomagati po svojih močeh. Vseeno poskusi navezat kakšne stike. Ni vse dolgočasno in nesmiselno. Najdi si kakšen hobi, morda si to že velikokrat slišala. Res ti svetujem, da si najdeš neko stvari, ki te zanima, za katero boš pripravljena dati svoj čas in energijo.

Vsem nam je pomembno, kaj si drugi mislijo o nas. To je normalno, ni pa dobro, če temu posvečaš preveč pozornosti. Iskreno povedno, običajno, ko te skrbi, kaj si nekdo misli, si ta oseba sploh ne misli nič takega o tebi. Praviš, da si ustvarjaš vse možne scenarije. Ustvari si le en scenarij. Scenarij, da bo vse v redu, da se bo vse dobro izšlo. Nisem nek strokovnjak, a vseeno se mi zdi, da je tako najbolje. Ne sama sebi delat težav, ne preveč razmišljat o preteklih situacijah. Gotovo nisi bila čudna in nisi nič narobe rekla. Nekdo, s katerim si se pogovarjala pa lahko razmišlja, kaj je on/ona storil/a in rekel/a narobe. Želim povedati, da to kdaj razmišljamo vsi, nekateri dajo temi večji pomen, drugi pa manjši. V pogovoru ali v podobnih situacijah bodi le prijazna in zagovarjaj svoja stališča.

Ljubezen je čudna reč. Še posebej v OŠ. Prepričan sem, da boš našla nekoga, ki ti bo vračal čustva. Skozi leta človek malo bolj dozori, stvari, ki so mu bile prej pomembne mu niso več in obratno. Tudi fantje nismo vedno prepričani, kaj naj naredimo, če nam je punca všeč, pa vseeno se od nas pričakuje, da naredimo prvi korak. Ko boš spoznala pravega, ti povem, da boš že vedela, da je pravi.
V glavnem srednja šola je v vseh pogledih boljša od OŠ in upam, da mi verjameš.

Upam, da sem na vse odgovoril, če imaš še vprašanja, mi kar napiši. Če imaš kakšna bolj specifična vprašanja, na katere bi želela bolj specifične odgovore, bi bilo fino vedeti, ali imaš namen šolanje nadaljevati na gimnaziji ali na bolj usmerjenem izobraževanju.

Kakorkoli, upam, da sem pomagal :)

lp, radpomagam

Re: Depresija, žalost

Napisal H2O je voda » 24 Mar 2020 18:52

Hvala vam vsem!
Tole mi je zagotovo malo polepšalo dan

Hvala vam za vse kar ste napisali, za vaš trud in dejansko zanimanje za moje probleme.
Govorila sem z razredničarko že nekajkrat o situaciji v razredu, za zdaj še vedno brez učinka.
Glede varuha otrokovih pravic
Kje pa sploh lahko stopim v stik z nekom ki je varuh otrokovih pravic?
Živim napreč na kraju, ki je precej oddaljen od Ljubljane, in sama zagotovo ne bi morala v Ljubljano
Staršem bi lahko rekla ampak bi me zavrnila, zaradi korone, ali pa bi rekpa da tega "ne rabim"
Na CSD-ju sem bila že prej, ni mi pomagalo. Vse kar se je po tem zgodilo je bilo še več prepirov med staršema, in ko sem se nazadnje vrnila iz stavbe sem prisegla da tja ne grem nikoli več.

-H2O je voda

Re: Depresija, žalost

Napisal Okug7 » 23 Mar 2020 20:12

Živjo!
Hvala bekaa za ponudbo pomoči in hvala tebi H2O je voda in hvala tudi tebi radpomagam iskreno nisem pričakovala da se bo kdo sploh zmenil zato kar sem napisala. Ja upam da bo v srednji šoli res bolje kako pa je prvi dan? Kako začneš pogovor ? Kako je pri malici/ kosilu se kdo kar sam začne pogovarjat s tabo? Bojim se da bom izbrala napačne ljudi ali pa da nobenega preprosto nebom zanimala ubistvu je to da bom končno šla čez eno leto edina svetla luč in komaj čakam da začnem na novo. Včasih mi je tako težko ko nimam nikogar s katerim bi preživljala čas in tudi nimam tistih pravih prijateljev s katerimi bi se pogovorila vse se mi zdi tako nesmiselno in dolgočasno in izčrpavajoče imam tudi neke vrste socialno anksioznost zelo se bojim raznih dogodkov in ljudi ker me je strah kaj si bodo mislili o meni in zelo težko mi je že nekam samo vstopiti ker si ustvarjam vse mogoče scenarije. Nisem nevem kaj samozavestna znam biti ampak na splošno nisem. Izčrpava me tudi to da ves čas premlevam situacije in razmisljam in na koncu pridem do zaključka da sem bila čudna in sem nekaj narobe rekla. Vse me tako obremenjuje vse stvari dogodki ki so se zgodili. Jezna sem tudi sama nase ker nisem naredila koraka v ljubezni zdaj pa ga je najbrž vse minilo saj mene bi tudi če nekomu jasno nekaj kažeš on se pa ne odzove ampak preprosto se nimam za dovolj lepo in dobro da bi bila nekomu všeč pa tudi lažje bi naredila korak če bi on že končno res jasno nekaj naredil kot rečeno da bi končno " položil karte na mizo" vem lahko bi tudi jaz ampak nisem imela dovolj poguma.

Re: Depresija, žalost

Napisal Žalost112019 » 23 Mar 2020 18:29

Ojla!

Jaz sem enaka kot ti H2O je voda. Imam 14 let, izgubljam/izgubila sem voljo za prijatelje in za vse (čeprav še kar hodim v glasbeno). Skoraj ne vem,kaj pomeni beseda prijatelj. Tudi jaz sem bila v MKZ Rakitna (na rehabilitaciji in intengraciji) in to skoraj 1 mesec (imela sem šolo - sama sem i razporejala kaj bom delala pri pouku, in kot vem jo imajo tudi ŠZO, pa čeprav le 3 predmete), ko sem se vrnila so vsi učitelji, ki vedo da sem bila tam začeli drugače gledati in se obnašati do mene, a jaz to ignoriram. Sošolci pri meni imajo podobno mnenje kot pri tebi, le da je kdaj še hujše ko se njihovim foram, smeji moj brat, ki sva skupaj v razredu. Ko učitelji to slišijo se ne ozirajo nanje ne name.Tudi jaz ne morem jokati, tudi jaz ne morem kričati, NIČ NE MOREM, nekaj časa tudi ničesar ne čutim več. In vem kako je ko ti umrejo osebe, ki ti nekaj pomenijo; tako je meni pred več kot letom umrl tata, ki pa mi (je)pomeni več kot 10 oseb (preživel je kar 4 rake, 2 infarkta ko ga je treti pokončal, čeprav zame ni mrtev, NE NI! ).

Pri meni je le problem, da se tudi nimam dovolj rada in (sem) se samo poškodujem (sedaj malo manj).

Da končam... Poskušam, poskušam, poskušam in se ne vdam, čeprav sem se že, a mi načrt do konca ni uspel ;), ker vse ima razlog!

Ko si na koncu poskusi tole:
1. roko daj na srce
2. Čutiš?
3. To (utripanje) je z razlogom ;)

Oglasi se še kaj, lahko tudi na moj "tajni" meil (nikomur te ne bom izdala, saj vem kako je): racman.jaka.05@gmail.com

EN VELIIIIIIIK OBJEM IN OSTANI ZDRAVA

Žalost

Re: Depresija, žalost

Napisal H2O je voda » 23 Mar 2020 16:44

Živjo,
(spet jaz)
Te odgovori so mi nekako pomagali, če ne drugega vsaj polepšali dan. Trenutno sem v karanteni in nimam nič za delat zato bom spisala še en esej.
No verjetno ne bo lih esej, ampak sam sporočilo(?) da sem živa, kul pa to. Nisem pri volji da spišem zej neki ful tko da se slišmo kasneje(enkrat pač že)

Re: Depresija, žalost

Napisal Barbara Stožir » 23 Mar 2020 15:40

Odgovor svetovalke
___________________

Draga H2O je voda,

kar nekaj tvojih vrstnikov je skrbno prebralo tvoj zapis. Zapisali so tako svoja doživljanja kot izkušnje ter kar nekaj dobrih nasvetov, ki bi ti lahko bili v pomoč ali vsaj v razmislek.

Iz tvojega zapisa je mogoče izluščiti nekaj področij, ki bremenijo tvoje misli in posledično vplivajo tako na tvoje telesno in psihično počutje ter vedenje.

Najprej je to (1) - razpoloženje - brezvoljnost, žalost, razmišljanje o samopoškodbenem vedenju; (2) izobraževanje - motivacija za učenje, učni rezultati in delo za glasbeno šolo, pričakovanja staršev glede tvojih učnih rezultatov; (3) odnosi s sošolci oz. vrstniki - navajaš, da si brez prijateljskih vezi, omenjaš le enega prijatelja, do katerega pa gojiš ljubezenska čustva; (4) odnosi v družini - ločeni starši, pomanjkanje občutka varnosti in sprejetosti z njune strani, trajajoči konflikti med njima, smrt ljubljenih oseb...Verjamem, da se zelo težko osredotočiš na šolsko delo, ko ob tem razmišljaš zakaj nisi sprejeta med vrstniki, zakaj si žrtev zbadljivk, laži, podtikanj..., zakaj se oče in mati ne razumeta in s tem rušita tvoj občutek varnosti in sprejetosti ter še ostali zakaji, ki zapolnjujejo tvoje misli. Verjetno bo šlo lažje, če boš vsaj na enem od naštetih področij začutila napredek oz. neko spremembo, ki ti bo dajala moči in potrditev, da si ok, da zmoreš in da si vredna. Katero je to tisto področje? Je to učenje, so to odnosi z vrstniki, razmisli. Mogoče bi lahko to bilo učenje, ker si v tem procesu odvisna od svoje delovnosti, motivacije in ciljne naravnanosti. Tu bodo učinki hitreje vidni, tudi skozi ocene, ki si jih želiš imeti in boš nanje tudi ponosna (pa ne govoriš o peticah..ki jih pričakujejo tvoji starši). Na tem mestu lahko začneš proces v dveh delih (1) postavitev realnih učnih ciljev do konca šolskega leta in v povezavi s tem načrta učenja in v drugem, zelo pomembnem delu (2) spremljanje svojih misli, čustvenih odzivov in vedenja v povezi z učenjem - v smislu kako se naučiti sproščanja, preusmerjanja negativnih misli in učenja samopohvale. Pomagaj si s povezavami na članke Tosemjaz - https://www.tosemjaz.net/clanki/verjamem-vase/. Kaj praviš, bi to šlo? Seveda bo trajalo nekaj časa, in bodo tudi dnevi, ko bo zelo hudo, a ne obupaj. Ko boš bolj verjela vase oz. se sprejemala glede učenja, se bo to poznalo tudi na drugih področjih. Bolj se bo slišal tvoj glas. Kar je zelo prav.

Pri reševanju odnosov z vrstniki boš potrebovala več pomoči, predvsem pa usmerjanja in pogovora zakaj prihaja do težav v odnosih, kakšna je tvoja vloga in kako se na to odzivajo tvoji vrstniki. Trenutno stanje kaže na začaran, predvsem pa nekako utrjen krog, ki ga vsi udeleženci vzdržujete. Sošolci, vrstniki so začutili da se te lahko privoščijo in to potem počnejo. Zgolj kot predlog - morda bi bi bil na tem mestu smiseln pogovor s to sošolko, ki širi laži, morda še najbolje ob pomoči šolske svetovalne delavke, razredničarke. Seveda, ko pridete nazaj v šolo. Ker sklepam, da je razredničarka zelo dobro zaznala tvoje razpoloženjsko stanje, mogoče lahko v času, ko si doma in pouk poteka na daljavo, stopiš v stik z njo in jih poveš v kakšnem stanju si se znašla. In kakšno pomoč z njene strani bi potrebovala.

Veseli me, da omenjaš vsaj enega prijatelja. Glede na to, da do njega gojiš ljubezenska čustva, ki so (vsaj po tvojem zapisu) enostranska, je lahko njegova zavrnitev še en dodaten vzrok tvoje notranje bolečine. Pogovori se tudi z njim.

Vrstniki so ti povedali, da boš jeseni stopila v novo sredino. Strinjam se z njimi, ko pravijo, da boš tam lahko začela na novo. A tu je potrebno dodati, da je zelo pomembno, da v novo sredino prideš okrepljena, dovolj močna za soočanja z novimi izzivi.

Odnosi v primarnih družinah so pogosto zapleteni in se ob težkih ločitvah staršev še bolj zapletejo. Kar lahko narediš je, da poveš dovolj naglas, da se bo tvoj glas slišal, čeprav se lahko zgodi, da bo prišlo do obtoževanja, da te je eden od staršev zmanipuliral in obratno. Primeren partner pri zaščiti tvojih pravic in potreb je CSD (verjetno je bil ta zavod vključen, v času ločitve...), morda tudi varuh otrokovih pravic. Predvsem je tu pomembno, da se sliši tvoj glas in da imaš ob sebi strokovnjaka, ki ti stoji ob strani.

V času bivanja na MKZ Rakitna, verjetno v Šoli zdravega odraščanja, si pridobila nekaj koristnih informacij o možnih oblikah samopomoči. Lahko uporabiš? Verjetno si še spremljana tam in tudi s starši so se strokovnjaki pogovorili.

Verjetno se po zapisanem kar strinjava, da je področij, ki te trenutno hromijo preveč in jih boš zelo težko reševala sama, brez konkretne strokovne podpore. To ugotavljaš tudi sama. Kot so ti predlagali že tvoji vrstniki, je zelo pomembno, da dobiš pomoč, ki bo zate hitro dostopna in primerna.

Na portalu Tosemjaz lahko s pomočjo povezave https://www.tosemjaz.net/kam-po-pomoc/ poiščeš ustrezne strokovnjake glede na tvoj kraj bivanja ter nato stopiš z njimi v stik. Vsekakor ti predlagam, da v času hude stiske pokličeš TOM telefon, tako boš najhitreje prišla do strokovnjaka, ki te bo poslušal in ti tudi pomagal v stiski. Tudi ponoven klic ali stik z MKZ Rakitno je zelo primeren.

Vsekakor bi želela, da ostaneva v stikih, sploh sedaj ko smo vsi doma in je možnih realnih stikov manj, s tem pa tudi možnih poti za reševanje stiske. Prav?

Zelo lepo te pozdravljam in ti pošiljam objem,

Re: Depresija, žalost

Napisal radpomagam » 22 Mar 2020 23:10

Pozdravljena, H2O je voda!

Najprej bi se ti rad zahvalil, ker si zbrala dovolj poguma, da si svoje težave delila z nami. Vedi, da tega poguma nima vsak.
Upam, da ti bom s svojim odgovorom pomagal, zato grem kar po vrsti:

Praviš da si za mnoge stvari izgubila voljo. Rad bi ti svetoval, da vseeno poiščeš vsaj kakšno stvar, ki te zanima. Omenila si, da si včasih veliko risala, zdi se mi, da bi bilo prav, da s tem nadaljuješ. Četudi se ti sprva ne bo dalo, si za začetek postavi majhne cilje, npr. dokončaj kakšno risbo, ki si jo želiš dokončati ali kaj podobnega. Ni tako pomembno kaj, pomembno je samo, da začneš korakati v pravo smer. Zadaj si majhne cilje in jih postopoma večaj, poskusi razmišljati pozitivno, pomisli na vse lepe stvari, ki so se ti zgodile in na vse lepe stvari, ki se ti bodo še zgodile. Pomisli na prijazne ljudi, ki jih boš srečala, na dogodke, ki ti bodo ostali v lepem spominu.

Glede prijateljev pa imam več za povedati. Najprej bi rad izrazil svoje mnenje glede tvoje "prijateljice", ki te je izdala in o tebi širila laži. Verjemi, to so najslabši "prijatelji", ki te bodo prej ali slej izdali in dobro je, da si jo spoznala v pravi luči. Taki ljudje ne vedo, kaj zares pomeni biti prijatelj, in dobro je, da si to ugotovila, hkrati pa mi je žal, da si izgubila zaupanje v osebo, kateri si najbolj zaupala.

Napisala si, da nimaš nobenega prijatelja. Vem, da je to zelo slab občutek in da ti je pomembno, da imaš nekoga. Glede na opis tvojih sošolcev, sklepam, da niso v podporo in, da ne vejo, kaj je biti dober prijatelj. Ne razumi me narobe, moj namen ni kritiziranje kogarkoli, a bi rad povedal, da mi ne delujejo kakor prijetni sošolci, če te vedno zbadajo, da delaš stvari, ki jih ne in če si zaradi njih prenehala risati. Zato ne želim, da dvomiš vase, le zaradi bedne družbe.

Glede na to, da obiskuješ 9. razred, bi ti rad povedal naslednje: Jaz obiskujem 3. letnik gimnazije in iz prve roke ti lahko povem, da prave prijatelje spoznaš šele v srednji šoli ali gimnaziji. Zagotavljam ti, da je v srednji šoli/gimnaziji veliko bolje in kakor je napisala že Okug7, res boš spoznala nove ljudi in prepričan sem, da boš dobila veliko novih prijateljev. V gimnaziji/srednji šoli se človek najbolje počuti, bolje kakor v OŠ ali kasneje na faksu, zato ti svetujem, da malo premisliš, kam se imaš namen vpisati in kaj bi v življenju rada počela.

Glede tvoje družine, bi najprej rad izrazil sožalje, da so te za vedno zapustile osebe, ki si jih imela rada. Vem, ni pošteno, da kdorkoli umre, še najmanj pa mlad človek, človek, ki ima majhne otroke. Vem, da je bolečina velika, a spomni se, da smo vsi mi tu zato, da ti pomagamo in da s svojo bolečino in žalostjo nikdar nisi sama.

Žal mi je, da je situacija tvoji družini takšna kot je. Poskusi si ne jemat k srcu laži, ki jih slišiš od kogarkoli pa naj bo to oče, mama, sošolci ali kdo drug. Izkoristi talente, ki so ti dani, saj si le ti gospodar svojega življenja.
Ne, ne rabiš biti popolna, bodi to, kar si. Bodi ti. Potrudi se za ocene, ne zaradi staršev, ampak zaradi sebe. Za svojo prihodnost. Vedi, da nihče ni popoln, zato nihče ne more od tebe pričakovat, da boš ti. Če imaš namen iti na kakšno gimnazijo/srednjo šolo, ki ima omejitev, se ti splača potruditi za dobre ocene, in glede na to, da si prej imela same petke, verjamem, da ti bo uspelo.

Kar zadeva tvojo ljubezen: vsi smo bili že kdaj zaljubljeni, zato razumem, kaj čutiš. Napisala si, da je ta oseba tvoj edini prijatelj, ki te ne bo zapustil, hkrati pa te skrbi, da te bo zapustil in pozabil zaradi svoje ljubezni. Seveda ne vem, kakšne so okoliščine, a vseeno se mi zdi, da te ne bo zapustila ali pozabil nate. Praviš, da je on trenutno edina oseba, ki si jo kadarkoli imela rada, a zagotavljam ti, da boš imela še veliko ljudi rada. Veliko ljudi boš srečala in imela rada, nekatere kot prijatelje, nekatere pa tudi kot nekaj več.

Rad bi vedel, da nam še kaj pišeš in ne pozabi: vsi mi bi ti iskreno radi pomagali. Življenje je razburljiva pot, včasih težka, zato pa prav pride roka, ki ti pomaga ven iz najhujšega.

lp ,radpomagam

P.S. Če moj odgovor bere tudi Okug7, bi tudi njej rad povedal par stvari:

Pozdravljena, Okug7!

Glede na tvoj zapis sklepam, da obiskuješ 8. razred. Glede prijateljev bi ti rad povedal podobno, kot sem že H2O je voda. V OŠ učenci pogosto ne vejo, kaj zares pomeni biti prijatelj.
Zapisala si, da imaš občutek, da ne bo v srednji šoli nič bolje. S to trditvijo se ne strinjam, lahko ti povem, da je v gimnaziji/ srednji šoli veliko bolje kot v katerikoli OŠ, prepričan sem, da bos v srednji/gimnaziji dobila veliko prijateljev in kar verjemi mi, saj sem bil priča mnogim takim primerom. V srednji šoli se ustvarjajo najmočnejša prijateljstva, ki pogosto trajajo vse življenje. V srednji boš zagotovo spoznala tudi kakšno simpatijo, skratka želim povedati, da je srednja šola veliko, veliko boljša kakor osnovna.
Tvoje življenje je preveč dragoceno, da bi ga vrgla stran. Ne želim, da razmišljaš o takih stvareh, saj imaš še celotno življenje pred sabo in še veliko lepega se ti bo zgodilo. Sploh se ne zavedaš, kaj vse boš še doživela, tudi jaz se nisem, ko sem bil v OŠ, zdaj pa sem v gimnaziji in življenje je lepše. Ne išči izhoda iz življenja, poišči najbolj divjo in razburljivi pot. Zadaj si cilje, poišči stvari, ki te zanimajo in med tem boš zagotovo tudi spoznala zanimive in prijetne ljudi, s katerimi boste sklepali najbolj trdna, tista prava prijateljstva.
Ja, se strinjam, da so nekateri ljudje pač taki, da jih, ko spoznajo nove ljudi, stari prijatelji več ne zanimajo. Strinjam se tudi, da to ni prav, a zato ne smeš misliti, da so vsi ljudje taki. Tisti, ki nam največ pomenijo nas nikoli ne zapustijo in tudi mi ne tistih, ki nam največ pomenijo.
Upam, da sem tudi tebi vsaj malo pomagal in tudi ti nam še kaj piši. In še enkrat: ti si gospodar svojega življenja, le ti imaš krmilo v rokah in nihče drug. Še za vsako nočjo je posijalo sonce in če ne vidiš svojega sonca, bodi sonce.


Lep pozdrav obema, upam, da se še slišimo :)

radpomagam

Re: Depresija, žalost

Napisal H2O je voda » 22 Mar 2020 22:51

Sedaj sem šele to videla. Nisi nadležna. Hvala ti, i appreciate this. Polepšal mi je dan, čeprav je ura že 22:51 ko tole pišem. Tudi en velik objem temi, pstani zdrava pa pazi na ta virus, pa to.
Hvala ♡ UwU

Vrh