Pozdravljeni!
Se enkrat se zahvaljujem za nasvete in ja bom sprobala!!

Odgovor svetovalca
________________

Pozdravljena,

pravzaprav ti ne morem sporočiti nič kaj novega, saj sem se zadnjič res precej razpisal. Želel bi, da bi moje nasvete ne samo prebrala, temveč zaupala vanje in jih tudi preizkusila. Tokrat si pisala ob koncu prvega šolskega dne po počitnicah – se ti ne zdi morda prezgodaj, da se že tako obremenjuješ? Ni morda ena sama noč premalo, da bi na podlagi nje sklepala, kakšne bodo naslednje?

Si opazila, da se tvoj opis povsem sklada z mojim, ko sem zadnjič omenjal samouresničujočo se prerokbo? Poskusi torej najprej sprostiti svoje razmišljanje – reci si, da bo tudi, če boš spala nekaj ur manj, naslednji dan vse v redu. Zdržala boš. Veš, zdržimo veliko več, kot si mislimo. Zavedaj se, da tudi, če samo ležiš z zaprtimi očmi, počivaš, si nabiraš moči. Potem sprosti telo – pozornost usmeri na dihanje in dihaj ''s trebuhom'' tako, da se bo ob vsakem vdihu trebuh malo izbočil, ob izdihu pa ''spraznil''. Dihaj počasi, z dolgimi vdihi in izdihi, ki jih lahko postopoma še podaljšuješ. Če kepa na ta način ne bo samodejno izginila, si poskusi predstavljati, da se z vsakim izdihom postopoma raztaplja ali pa razblinja kot milni mehurčki. Nikar ne glej na uro, ni tako zelo pomembna. Tvoje telo tudi ne gleda na uro, vsaj ne natančno. In še enkrat, pomisli na kaj lepega – na vse čudovite stvari, ki so se ti zgodile v življenju in na vse ljudi, ki jih imaš rada.

Tako, še enkrat sem na kratko povzel glavne trike, ki ti lahko pomagajo k hitremu in trdnemu spancu. Upam, da jih boš preizkusila in da boš verjela v njihovo moč.

Lepo te pozdravljam in ti želim lahko noč in lepe sanje,

Pozdravljeni,
Resnično se vam zahvaljujem ta vaš izčrpen odgovor... Zdaj so bile počitnice in sem cisto normalno spala(v glavi sem imela da tudi ce ne zaspim do 2h ali 3h zjutraj lahko se vedno spim dovolj dolgo v poldne in bo to se vedno dovolj)... Potem pa spet-šola in zgodnejse vstajanje IN spet nisem mogla zaspat- zaprem oči in čakam, začnem se zelo živcirati, v trebuhu čutim kepo in pogledujem na uro in ta kar bezi... In potem se razmisljam o tem kako bom naslednji dan spet utrujena in da bom po moznosti zaradi tega se zbolela....

Odgovor svetovalca
_________________

Pozdravljena,

naj te pomirim – pod ''zaresne'' motnje spanja se uvršča na primer nespečnost, ki traja več kot en mesec, težave, ki si jih opisala, pa so navadno prehodnega značaja. Dostikrat izzvenijo oziroma se popravijo same od sebe. Predvidevam in upam, da so se v času, ko si prvič pisala na forum, do trenutka, ko bereš moj odgovor, torej že nekoliko zmanjšale.

Vsakemu izmed nas se lahko kdaj zgodi, da zaradi pričakovanja nekega dogodka ne more (dolgo ali pa sploh ne) zaspati. Tak dogodek je lahko velika preizkušnja, recimo preizkus znanja, avdicija, nastop, in v nas povzroča velik stres, napetost; po drugi strani pa nas lahko ponoči budne ohranja tudi prijetna vznemirjenost zaradi pozitivnega dogodka. Mnogi tako težje zaspijo pred počitniškim potovanjem – pojav, za katerega so Nemci skovali celo poseben izraz [i]Reisefieber[/i] (''potovalna mrzlica''). Skratka, tvoja živčnost pred nastopom je nekaj povsem običajnega.

Je bil nastop morda zelo pomemben, celo odločilen zate? Če ja, potem bi bilo povsem razumljivo tudi, če še kakšno noč po njem ne bi mogla normalno spati – zaradi nakopičene napetosti, ki se je z opravljenim nastopom naenkrat sprostila, namreč. Karkoli je že botrovalo k temu, da se tvoje spanje ni takoj drugo noč nadaljevalo v običajnem ciklu, pa menim, da je za vse nadaljnje težave odgovorno dejstvo, da si se začela nespečnosti in posledično tudi svojega počutja naslednjega dne bati. Težave si začela pričakovati in zato so se tudi zgodile; temu v psihologiji pravimo [i]samouresničujoča se prerokba[/i]. Zato se namesto na zdravnika in zdravila (tudi če so rastlinskega izvora) raje osredotočiva na to, kako te bova sprostila, da boš noč ponovno pričakovala umirjena in vesela.

Kaj počneš, ko ležiš v postelji in čutiš, da ne boš mogla hitro zaspati? Srčno upam, da takrat ne posežeš po telefonu in dolgčasa zaradi nespečnosti ne preganjaš na tak način. Če slučajno res visiš na telefonu, potem sva odkrila glavnega krivca. Pa tudi sicer ti toplo priporočam, da bodisi telefona bodisi računalnika ne uporabljaš vsaj pol ure pred odhodom v posteljo, saj modra svetloba, ki prihaja z zaslonov, na tvoje možgane vpliva na način, da ne morejo hitro in dobro spati. Poleg tega te lahko vznemiri in ti povzroči preveč misli tudi vsebina, ki jo bereš oz. gledaš. (Kaj več o tem in na sploh o priporočilih za boljši spanec si lahko prebereš [b][url=http://www.tosemjaz.net/clanki/ucim-se-pozno-v-noc-zjutraj-komaj-vstanem/]v članku na spletni strani #tosemjaz[/url][/b], ki ga je napisala priznana slovenska strokovnjakinja.) Reciva torej, da čeprav čutiš, da ne boš mogla takoj zdrsniti v spanec, še naprej ležiš v postelji z zaprtimi očmi.

Prvi ''trik'', ki ti lahko pomaga, je že zavedanje, da tudi, če več ur samo ležiš z zaprtimi očmi, tvoje telo počiva. Pomisli, ves dan si na nogah – v šoli, na treningu, s prijatelji … Ves dan si dejavna, potem pa naenkrat ležiš pri miru. Veš, kako koristen počitek je to zate! Poleg tega takoj, ko imaš dlje časa zaprte oči, tvoji možgani zdrsnejo v drugačno, bolj umirjeno stanje. Naj te to zavedanje pomiri, da tiste ''prebedene'' ure ne gredo v nič, ampak so namenjene počitku, prav tako kot spanje.

Kaj še lahko storiš, da ti bo lažje? Navadno nam noči brez spanca še posebej rade napolnjujejo intenzivne, podivjane misli. Zalotimo se, da razmišljamo o vsem mogočem, nakar se obremenjujemo s tem, da preveč mislimo in tako nazadnje še težje nehamo. Če se tudi tebi po glavi podi na tisoče misli, ki te težijo, poskusi pozornost usmeriti na svoj dih. Dihaj globoko, počasi – vsaj tri sekunde vdihuj skozi nos, malo zadrži in vsaj tri sekunde izdihuj skozi usta, potem ponovi. Počasno in globoko dihanje ponavljaj, kolikor dolgo želiš, pri tem lahko trajanje vdiha in izdiha v mislih šteješ ali pa ne. Morda boš opazila, da je dihanje vedno počasnejše. Vedno kadar drsimo globlje v spanec, se nam dihanje upočasnjuje. Če želiš, si lahko med takšnim dihanjem predstavljaš tudi, kako ležiš na plaži ali na travniku (ali pa na katerem drugem kraju, ki ti je zelo všeč) in kako te nežno boža prijetno topel veter. To, kar omenjam v tem odstavku, imenujemo [i]sprostitvene tehnike[/i] in jih obstaja še veliko. Svojo pozornost lahko na primer namesto na dih ali pa k predstavljanju prijetnega kraja usmeriš tudi na različne dele svojega telesa – lahko čutiš, kako jih neznanska teža vleče k tlom ali pa si jih po drugi strani predstavljaš kot peresno lahke, lebdeče kot mehek oblak.

Za konec pa še verjetno najstarejša metoda, modrost naših mam in babic: ko ležiš v postelji in čakaš na spanec, skušaj misliti le na lepe stvari! Spominjaj se dogodkov in oseb v življenju, ki ti veliko pomenijo, ob katerih ti postane toplo pri srcu in se nasmejiš. Zagotovo poznaš ta občutek. Poišči ga in čimbolj vztrajaj v njem, pa boš ne samo zadovoljna zaspala, temveč se tudi zadovoljna zbudila.

Upam, da sem ti vsaj malo pomagal k mirnejšemu spancu, sicer pa se le še javi!

Lepo te pozdravljam in ti želim, da bi se v tvoje življenje kmalu vrnil smisel,

Kaj res se ne da brez pomoci zdravnika?
Lp

Odgovor svetovalke
_________________

Tvoje težave so zagotovo hude, niso pa nerešljive. Zapadla si v začaran krog in iz njega ne najdeš poti. Predlagam, da se oglasiš k osebnemu zdravniku, da se pogovorita in zadevo čimprej rešita.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni!
Približno mesec dni je ze odkar imam motnje spanja... Zacelo se je tako, da sem bila zivcna zaradi nastopa in zato eno noc nisem mogla spat.... Potem je bilo nastopa konec, mislila sem da bojo s tem izzvenele tudi te "spalne težave"... Gre za to, da ne morem zaspati vsaj do 3h zjutraj... To je vsaj 2-3 dni zapored, potem pa eno noc dobro spim, ker sem ze zelo utrujena... Potem se cikel ponovi... Nevem kaj naj se naredim, zvecer grem s tesnobo spat, strah me je ponovne neprespane noci, gre mi na jok... Jemljem tudi tablete persenosan, ki so rastlinnskega izvora in tako neskodljive za otroke(stara sem 14 let),ne pomaga... Enostavno ne vem, kako naj se izvlecem iz tega... Potem podnevi se pocutim grozno-utrujeno, nic nima smisla... Poleg tega imam se naporne treninge in ja vem da vse to vodi v bolezen... Zaenkrat sem se cisto zdrava, no nisem bila na nobenem pregledu ampak mislim da nimam kake bolezni, razen tega da me podnevi boli glava v predelu senc... Prosim dajte mi kak nasvet!! Ker jaz res ne vem vec kako in pocasi obupujem nad vsem...
Lp