Hej
Enako. Pri 16 se je ornk zacela depresija.. zdej sm 26... ne bo minila ta zelja in nimas vpliva na to koga mas rad.. samo ne se unict tko kot sm se jst s psihiatricnimi zdravili pa drogami ker sm hotu umret.. se navads nekak in sebe mors dat na prvo mesto.. se prej se pa zgodi da te prijatli razocarajo.. believe.. in sebe na prvo mesto pred usemi, bod ta ljubezen k jo cuts ne pustit da te tema unici

lep pozdrav,

Moja mladost ni bila rožnata, izguba staršev v najstniških letih, zavedanje, da
sem gej, zgoden odhod od doma, osamelost....osamljenost. Pri dvajsetih sem se
čustveno zlomil.
Življenje je šlo naprej, vedno gre, a osamljenost je ostajala. Kmalu zatem sem
spoznal prvega geja, se mu zaupal, a se je izkazalo, da ga je zanimalo samo moje
telo.
Imel sem v redu službo, in strahovi, da bi jo izgubil zaradi dejstva, da sem gej,
so bili močnejši. Prišla je doba interneta, in gej forumi so bili kmalu dostopni.
Potreboval sem nekoga, kamor bi se lahko naslonil. Dolge večere sem prebedel
ob računalniku, in vsebolj spoznaval, da je alkohol še najboljša družba.
In potem je šlo povsod, kar še ni bilo, samo navzdol....

Danes, ko spet sije sonce, in so jutra spet polna ptičjega petja, sem hvaležen
za vsak trenutek. Predvsem za tisti trenutek, ko sem se nekomu prvič zares zaupal.
In za vso ljubezen, ki jo dobivam od najbližjih.

Najbrž bi bilo vse drugače brez strahov, ki so se pojavili v otroštvu, in mojo usmerjenost
zasenčili do te mere, da sem se bal sam sebe.

Stara mama je vedno rekla: strah je votel, znotraj ga pa nič ni.
Res je.

Dejan

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljen fant17,
Glede na to kar si zapisal, bi rekla, da se trenutno soočaš z več izzivi: kako, kdaj in ali sploh povedati okolici, da si gej, kje spoznati kakšnega fanta, kako preživljati dneve v katerih se počutiš zelo osamljen, kako najti voljo da vztrajaš v življenju, čeprav si v hudi stiski. Verjamem, da se v tem trenutku zdi (in da se tako tudi počutiš), da si najbolj nesrečen človek na svetu in da se ti v življenju ne more zgoditi nič lepega. Vendar to je začasno obdobje, ki mine. Predstavljam si, da bo veliko bremena odpadlo iz tvojih ramen, ko se boš s svojo spolno usmerjenostjo začel bolj odprto in suvereno postavljati. Je pa to zelo težko, verjamem.

Zdi se mi, da si zelo nežna duša in zelo lepo od tebe da si tako uvideven do brata in vztrajaš zaradi njega. Verjamem pa, da lahko poskusiva najti tudi razloge in način, da boš vztrajal zaradi sebe. Napisal si, da si najraje sam. To sicer lahko razumem, a bolje za tvoje počutje bi bilo, da se poskusiš družiti z ljudmi ki so ti blizu in katerim lahko zaupaš. Osamljenost namreč daje dobro podlago negativnim mislim, ki stisko poglabljajo.

Kadar ti je najbolj hudo in se počutiš najbolj osamljeno lahko pokličeš na kakšnega od telefonov, npr. TOM telefon 116 111 (med 12h -20h) ali Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19h-7 uro zjutraj). Pogovor zelo razbremeni in nam pomaga, da vidimo poti naprej, ki jih sami mogoče nismo. V tvojem primeru bi mogoče bilo smiselno tudi, da pogledaš na spletno stran od Legebitre (https://legebitra.si/). Pod zavihkom »svetovanja« boš našel njihov e-mail naslov in telefonsko številko kamor lahko pokličeš za nasvet glede tega kako in kdaj se razkriti in drugih stvari, ki so povezane z istospolno usmerjenostjo. Pod zavihkom »družabno« boš našel informacije o dogodkih, na katerih se srečujejo istospolno usmerjene osebe.

Razumem, da se v tem trenutku počutiš zelo osamljeno in brezupno, ampak poskusi ohraniti upanje, da je to samo obdobje, ki mine. Tvoje želje, ki jih opisuješ, torej želja po nekom ki bo s tabo »gledal sončni zahod«, je želja in hrepenenje vsakega, ki pogreša svojo drugo polovico. Imam trdno zaupanje v to, da ima življenje s tabo še velike in dobre načrte.

Vse dobro,
dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja

hejla

sam sem tudi gej in skrivam to pred domačimi. sam tudi iščem fanta za kaj več kot le spolnost pač sorodno dušo . lahko ti povem da sem sam imel tudi črne misli in verjami da ni to vredu. sam sm si pomagal tako da sm se začel ukvarjat z raznimi dejavnostimi da so mi odvrnile misli na samomor na to da sem osamljen in čustveno na psu. verjami pomaga mi še zdaj vem saj še vedno kdaj kr mal stisne pri srcu k sm samski sam to je redko in miseu hitro mine. najslabše pa je to da moram zarad domačih skrivat da sm gej ravno tako nočem da izvedo da sem gaj ostali ljudje ker imam dva brata mlajša in nočem da jih prijatelji začnejo zajebavat da majo brata kateri je gej

Pozdravljen,

s svojo zgodbo bi ti rad pomagal. S tabo bom delil svoje izkušnje in upam, da ti bodo pomagale. Tudi jaz sem gej in sem kakšno leto starejši od tebe.

Najprej me je zelo razveselilo, ko si omenil, da veš, da si gej že od 11 leta naprej. To me spominja name, saj sem tista leta to tudi sam ugotovil. Prijetna izkušnja mar ne? To pri tebi pokaže zrelost in pogum. Bravo!
Kar se tiče outiranja. To je pomemben, če ne eden najbolj pomembnih korakov v tvojem življenju. Ko ga boš poskušal narediti se bodo morda "tresla tla" pod nogami in čutil boš kot, da te je "zadela poplava". Prav je, da se za ta korak odločiš, ko boš pripravljen in ko boš dovolj trdno stal, da če tudi se zamaje pod nogami, da boš trdno stal za sabo in tega ne boš obžaloval.

Pri meni vsi vedo, da sem gej. Doma sem povedal pri 16-tih letih, v razredu so nekako že vsi vedeli tako, da sem samo potrdil domnevo. Pri meni to ni bil nikoli problem. Vedno sem se postavil zase. Včasih me kdo v šoli "čudno" pogleda zaradi načina oblačenja ali drugih stvari (btw imam svoj stil, ampak še zdaleč ne fashion) in za take svari se ne zmenim preveč. Ko pa je potrebno pa se postavim zase in se nikoli ne zanikam. To je pomembno. Moraš vedeti, da če imajo ljudje probleme s tem področjm. Da je to predvsem njihov problem in ne tvoj :) Saj razumeš mar ne?

Kar pa se tiče fantov? Hm. To je tako zapleteno. Sam si že ugotovil, da je včasih težko glede tega. Naj ti zaupam svojo izkušnjo. Sam sem se nekako začel dobivati s fanti pri 16-tih letih. To je bilo tudi leto, ko sem se prvič močno zaljubil in ta ljubezen je še danes v zraku, če prav mislim, da me že, kar malce "duši".
Neumno sem mislil, da lahko svojo ljubezen poiščem na spletu. Da. Najde se marsikaj. Vendar samo ljubezen ne. Iskanje partnerja preko spleta me odbija. Svojo "najstniško" ljubezen sem našel na pomolu. Točno tako, kot sem si predstavljal. Vedno sem si želel izgubiti nedolžnost z osebo, v katero sem opojno zaljubljen. Tudi to se mi je zgodilo. Sedaj je ta ljubezen malce minila. Želim si več svobode in ugotovil sem, da me "duši" zato je prav, da takrat, ko čutiš, da je potrebno naprej, da greš samo naprej.

Veš, če se počutiš osamljeno, ko gledaš sončni zahod, ne vem morda je to privilegij :D Sicer pa imaš vse možnosti, da to spremeniš. Svetujem ti samo, da ne narediš vsega za vsako ceno. Obstajamo ljudje, ki poleg notranje lepote opazimo tudi način sprejemanja ljudi.

Želim ti, veliko poguma. Kmalu boš razumel zakaj vse :D

Lepo bodi.

Pozdrav Zanima me kje oz. kako spoznati, fanta ki je mojih let, star sem 17 poskušal sem že pri nekaj fantih ki so mi ogreli srce ampak neuspešno, pomoje noben ni bil gej, prepoznal pa ga tako ali drugače nebi, niti nihče se nebi hotel razkriti če je gej.
Jaz sem že od 11 leta in tudi sam še nisem razkril svoje spolne usmerjenosti, poskušal sem že, tudi moja mama je po pomoti videla sliko fanta brez majce na mojem telefonu, in sem ji rekel da sem mogoče po pomoti kaj prenesel na svoj telefon. Fantje me privlačijo čustveno in spolno, ker pa že dolgo nisem našel nobenega, niti ne verjamem da bom kdaj srečen, poleg tega mi še v šoli ne gre najbolje... zato sem raje velikokrat sam, tudi samomorilske misli mi niso tuje, to da jočem skoraj vsak večer... Vztrajam samo zato ker nočem da bi kdo v moji družini bil žalosten najmanj pa moj mlajši brat. Želim si samo fanta ki je tudi čustven, ki bi ga objel, dal bi čisto vse za njegov nasmešek, ne znam niti izbrati besed kako rad imam <3fante<3 velikokrat čisto pozabim da tudi drugi vidijo ko gledam katerega fanta, ko mi je kateri všeč bi ga najraje poljubil po celem telesu pa tisti ljubek obraz ko pa še lepo diši pa itak mislim da sanjam. Najbolj me boli ko gledam sam v najlepši sončni zahod ali v nočno nebo, tudi moj rojstni dan, božič, novo leto so zame izgubili pomen spim po 2-3 ure nesreča me spremlja povsod, uspeva mi samo pretvarjat se da sem dobro.