Kaj misli in občuti žrtev?

Žrtev na začetku ne ve čisto natančno, kaj se sploh dogaja in dolgo časa misli, da se to zgodi vsem otrokom. Ko žrtev spozna, da je to početje neustrezno in napačno, si ne upa nikomur povedati, ker misli, da je sama kriva za to, kar se ji je zgodilo. Boji se, da bodo drugi o njej mislili, da je »pokvarjena in slaba« . Misli, da ji tega, kar se je zgodilo in kar se dogaja, ne bo nihče verjel. Žrtev molči, vedno bolj se pogreza v žalost, občutja krivde in sram …