Zaljubljenost

Ljubezen se začne z zaljubljenostjo. Ni nujno! Včasih lahko ljubezen nastane iz ravnodošja, dopadljivosti, prijateljstva in celo iz konflikta (spopada). Ljubezen in zaljubljenost sta dve čustvi, med katerima obstaja bistvena razlika.

Zaljubiti se na prvi pogled – na osnovi svojih telesnih znakov človek zelo hitro ugotovi, da se je zaljubil v osebo, ki jo je srečal prvič v življenju.Ta oseba ga po svojih telesnih in značajskih lastnostih spominja na njegovo domišljijsko predstavo o idealnem partnerju. Človeku se zdi, da je ta oseba utelešenje (projekcija) njegove predstave. Zdi se mu, da je on (ona) pravi. Zaradi tega imajo mnogi zaljubljeni ljudje vtis, da dobro poznajo svojega partnerja, čeprav ga vidijo prvič v življenju.

Posledice te projekcije so različne:

• Zaljubljeni ne dojema drugega takšnega, kot je, temveč takšnega, kot si želi. Zaradi tega odnos zaljubljenosti ni realen, resničen, temveč je odnos privida, ponaredka stvarnosti. Torej zaljubljeni dejansko ne ljubi osebe, ampak svojo skrivljeno, nepopolno podobo o njej. V življenju zaradi tega hitro nastopijo težave.

• Intenzivnost občutka ”ljubezni” je v zaljubljenosti maksimalna (največja), ker se človeku zdi, da je objekt njegove ljubezni najboljši med možnimi in s tem tudi najpomembnejši. Tisto, kar je iskal, se skoraj popolnoma ujema s tem, za kar je prepričan, da je našel. Zato se zaljubljenost pogosto doživlja kot strast in je lahko močnejša od ljubezni. Vendar, na žalost, nima realne podlage;

• Težava je tudi v tem, da se človek ne ukvarja s to drugo osebo, temveč s svojimi sanjarjenji o njej. Ne živi resničnega življenja, ampak samo sanjari in živi v oblakih.

Zaljubljenost traja toliko časa, dokler se ta predstava (projekcija) ujema z osebo. Potem se pokažejo resnične lastnosti te osebe v vsej svoji razsežnosti in začnejo odstopati od zaželjenih pričakovanj. Človek je razočaran in se odljubi. Oglejmo si primer. Nekemu dekletu so všeč visoki, svetlolasi in rjavooki fantje. Rada ima pozornost, humor, zanesljivost, občutek varnosti in smisel za lepoto narave. Veliko ji pomenijo tudi gibalne in intelektualne sposobnosti. Na zabavi zagleda svetlolasega fanta, ki zabava družbo okoli sebe. V trenutku se zaljubi vanj in je prepričana, da ima fant poleg svetlih las in zabavnosti tudi vse ostale lastnosti, ki jih ona ceni. Ampak to se njej samo zdi. Resničnost je lahko res takšna: fant je tudi visok, rjavook, zanesljiv, ljubi naravo,... in v tem primeru bo njena zaljubljenost prerasla v ljubezen. Lahko pa se zgodi, da fant razen teh dveh lastnosti, nima nobene druge več od tistih, katere si je želela. V tem primeru bo kmalu spoznala svojo zmoto in doživela razočaranje. Pri vsem tem pa on pravzaprav ni nič kriv. Glavnina zmote je nastala v njeni glavi.

Včasih se resnične lastnosti razlikujejo od pričakovanih, vendar so človeku vseeno všeč in tudi v tem primeru lahko zaljubljenost preide v ljubezen. Morda omenjeni fant ni takšen, kot je pričakovalo dekle, ima pa rad podobno glasbo kot ona, dobro obvlada kakšen tuj jezik, ima smisel za igralstvo in zna prisluhniti sogovorniku. Dekle lahko ugotovi, da so to lastnosti, o katerih do sedaj ni razmišljala in ji postanejo všeč. Tako spremeni oziroma prilagodi svojo predstavo o zaželenem fantu in jo približa resničnemu življenju.

Zaljubljanje je normalen razvojni proces. S tem ko se zaljubljamo in odljubljamo (čeprav boli), si počasi oblikujemo realno predstavo o življenjskemu sopotniku in dosežemo duševno zrelost. Od zidanja gradov v oblakih počasi preidemo na gradnjo svojega življenja na trdnih, a varnih tleh ob življenjskemu sopotniku, ki je ravno tako človek kot mi in ne neka idealizirana predstava.