izgubljena

Vprašanja na tosemjaz.net.
geva23

izgubljena

ObjavaNapisal geva23 » 05 Okt 2019 12:32

Živjo! Najprej hvala za vas čas in uso prijaznost. Prosila bi ce se lahko ta objava ne izpostavi javno.

Torej...

/ izbrisano v uredništvu /
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: izgubljena

Uredništvo » 10 Okt 2019 12:12

Odgovor svetovalke
_________________

Kot si sama zapisala, draga deklica, živiš v težkem obdobju, v katerem se spopadaš tako s težavami doma, v družini kot tudi v odnosu do fanta, prijatelja. Prepričana sem, da je oboje medsebojno povezano. Sama tako nazorno opisuješ svoja občutja, tako pristno in odkrito, da te čutim tudi jaz sama...

To, kar je izrekel oče, nedavno, da je opravil s teboj, te je še posebej prizadelo. Prepričana sem, da je oče to izrekel v stiski, v nemoči. Glede na težave mame, ki jih ima z alkoholom ( se zdravi? je kam vključena ?), je oče tudi kot mož zelo obremenjen. Morda si potem ti samo "strelovod" za njegovo nezadovoljstvo ? In se tega niti sam ne zaveda. Kar potrebujete vsi doma, je temeljit, odkrit pogovor s katerim od strokovnjakov, ki so specialisti iz družinskih odnosov. Poskusi se o tem pogovoriti z očetom, morda mamo, če sta še ohranili zmožnost pogovora, dajanja medsebojnih zavez. Edinka si, kot praviš, in tako tudi sama prenašaš vse breme doma. Se lahko odkrito pogovoriš s kom odraslim o tem, kar te teži, kar doživljaš doma ? Z babico, dedkom, teto morda ? Potrebuješ pogovor z nekom, ki te bo lahko razumel in ti stal ob strani. To, da si pisala na TSJ, je že prvi odločilni korak. A osebni pogovor, ko lahko postavljaš dodatna vprašanja, želiš pojasnila, določene informacije, je še boljši. Lahko pokličeš, je anonimno in brezplačno, na zaupni telefon TOM; kjer delajo prav tako strokovnjaki prostovoljci. Številka je 116 111, na voljo so od 12. do 20. ure vsak dan.

Kot opisuješ, so tvoja pričakovanja do fanta, prijatelja, s katerim sta povezana že dalj časa in ki te očitno edini zares posluša, razume in te upošteva, velika. Kot da nehote, po tvoji lastni intuiciji od njega pričakuješ večjo zrelost, kot jo trenutno zmore ali zna izkazati. Kot da tekmuješ za njegove pozornosti, za njegov čas z njegovimi prijatelji, vrstniki. Ti sama nimaš prijateljic, s katerimi bi se lahko odkrito pogovorila, s katerimi greste tu in tam nekam po svoje ? Prav je, da fantu poveš, kaj čutiš, kaj ti je v vajinem odnosu prav in kaj te moti. Tega, kot razumem, doma ne zmoreš izreči, saj si vzgojena tako, da potrpiš in prenašaš vse v tišini. Imenitno, da si do tega, da takšno ravnanje ni ustrezno, da ni v skladu s tvojo naravo, prišla sama! Spoštuj sebe, zaupaj si. In poskusi razumeti, da morajo drugi, tudi fant, priti do tega spoznanja sami. Tudi ob tvoji pomoči morda. Tvoja zveza s fantom zahteva od vaju obeh, da si zaupata, se spoštujeta, sta drug do drugega odkrita. A se ne izolirajta od vrstnikov! Vajina povezanost, ljubezen je samo vajina. Obenem sta še vedno tudi otroka staršev, dijaka v šoli, sovrstnika drugim, ki vaju obkrožajo. Ljubezen, prijateljstvo, ki nam narekuje močno željo po posedovanju nekoga bližnjega, ne more trajati, ker se v njej čutimo utesnjeni, nesvobodni. Ko se pogovarjamo, je prav, da s kritiko izrazimo nesoglasje z določenim vedenjem. Ne izrečemo kritike osebi (fant ni zato slab!), marveč le dejanju, ki ga je oseba storila (npr., fant te je vpričo sošolcev žalil, ali morda ignoriral ) in nas je takšno ravnanje prizadelo. Povemo, kako se sami ob tem počutimo.

Naj bo za najin prvi stik dovolj. Vesela bom, če se boš odzvala. Rada sem s teboj, razumem te in te spoštujem. Zaupam ti.

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja