Tezave

Vprašanja na tosemjaz.net.
Meta-5

Tezave

ObjavaNapisal Meta-5 » 13 Sep 2019 11:00

Zivijo.
Upam da mi lahko svetujete. Prosim pa, ce se da, da ne objavite tega javno.

/Izbrisano v uredništvu/
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Tezave

Uredništvo » 13 Sep 2019 12:40

Odgovor svetovalke
_________________

Lepo pozdravljena.

Hvala, da si se obrnila na nas in nam zaupala svojo stisko. Iz tvojega sporočila je razbrati, da se zelo trudiš, da bi bila prijazna in dobra oseba, da pa ti včasih spodleti, potem pa si kar malo razočarana nad sabo. Verjamem, da ti s temi občutki ni lahko, upam, da ti bo lažje, ko boš prebrala, da je to, kar doživljaš, normalno, a seveda zelo boleče.

Popolnoma pravilno si ugotovila, da tvoja čustva, občasna razdražljivost, občutljivost, jeza, žalost in nezaupanje izvirajo iz otroštva. Kot otrok si bila priča mnogim konfliktom, potem pa še prevari, zdelo se ti je, da je mama izrabila tvoje zaupanje in zaupanje vseh v družini. Vse to te je tako zelo prizadelo, da si to zakopala globoko vase in se nezavedno odločila, da ne boš več zaupala, saj če zaupaš, je to lahko kaj hitro zlorabljeno. To se zgodi skoraj vsakemu posamezniku, ki je doživel takšno ali drugačno razočaranje v družini, to pa zato, ker se kot otrok ne znamo zaščititi drugače kot da se zapremo vase in 'postavimo zid' okrog sebe. Ker si bila tako prizadeta, si se verjetno nehote odločila, da boš ti prizadela druge, preden bodo oni utegnili prizadeti tebe, vse samo zato, da se ti nikoli več ne bi bilo potrebno soočiti s tako veliko bolečino. Poudarjam, da si se za to odločila nehote, to pomeni, nezavedno in ne nalašč. To je odziv naše psihe in notranjosti, ki se želi soočiti tako, da se zaščiti in ponavadi zapre, ogradi z zidovi. Sedaj, ko si odrasla, pa si začela opažati, da ti to škodi, prav tako tvojim odnosom. Naj ti povem, da je dobro, da si tako mlada ugotovila, kaj se ti dogaja, saj boš tako lahko začela že zdaj delati na sebi in preboleti, kaj se ti je zgodilo, prav tako pa dokončno preboleti izgubo družine (ločitev) in zaupanja vanjo in v druge ljudi. Preden stopiš na to pot rasti in prebolevanja težav, pa se prosim zavedaj, da vse to zahteva kar veliko časa in da se sprememba ne more zgoditi čez noč. Hitrega recepta ni, tako da upam, da boš potrpežljiva in nežna sama s sabo.

Vsakič, ko se razjeziš ali ne zaupaš, poglej globoko v sebe in opazuj, kaj se dogaja. Ali ne zaupaš zaradi bolečine in strahu v sebi, ali zato ker oseba ni vredna zaupanja? Ko si jezna in se zavedaš, da ni čisto utemeljeno in da drugi niso krivi za to, se spet opazuj, da vidiš, odkod prihajajo ta čustva. Kot omenjeno, vse to zahteva čas in trud, ampak samo skozi samoopazovanje in samospoznavanje se boš lahko spremenila in izboljšala. Zaenkrat ne veš, zakaj se odzivaš kot se in kako to spremeniti. Zato se moraš najprej spoznati in ugotoviti, kaj se sproži v tebi, ko odreagiraš razdražljivo, nepotrpežljivo ali žalostno. Svetujem ti tudi, da poskusiš dati ljudem okrog sebe, ki jih imaš rada, priložnost. Ampak začni počasi, ne pričakuj preveč od sebe takoj na začetku. Poskusi se zavedati, da tvoje nezaupanje izvira iz preteklosti, ne sedanjosti. Če oseba ni vredna zaupanja, ji seveda ne zaupaj, a poskusi tudi ti počasi rušiti svoje zidove in pokukati ven, če le lahko. Počasi. Morda so ti ljudje dejansko vredni zaupanja in rabijo priložnost. Vedno iskreno poglej vase, da vidiš, ali je neka prepreka med vami zaradi tebe (in tvojih občutkov iz preteklosti) ali dejansko zaradi njih. Če ugotoviš, da gre bolj zate kot za njih, potem ti svetujem, da se poskušaš malenkost odpreti in zaupati. Vsak nov, četudi majhen korak naprej, ti bo dal izkušnjo, ki bo lahko pozitivna. Sčasoma boš skozi mnoge majhne pozitivne spremembe videla, da je lepo zaupati ljudem, da je življenje lepše, če zaupaš in ne boš imela več toliko razlogov za jezo in razdražljivost. Glede slednjega pa poskusi tole: ko čutiš, da se boš razjezila, se raje umakni.

Obljubi si, da ne boš prizadela druge osebe, preden ne boš dobro premislila (se opazovala in videla, ali se nisi morda spet malo prehitro odzvala). To ti svetujem zato, ker v največjem navalu jeze noben človek ne razmišlja preudarno, to pa zato, ker je preplavljen s čustvi in razmišlja le negativno. Daj si čas, da preusmeriš pozornost in se pomiriš. Šele ko ti to uspe, razmisli kaj boš storila in se spomni svoje želje, da bi bila rada pozitivna, ne nesramna. Postavi si naslednji izziv: kako reševati težave na ne-nesramen način? Ko boš kaj spet zelo zamerila, se opazuj in vprašaj, kaj se dogaja in kako lahko to obrneš tako, da se boš pomirila in prenehala biti jezna. Če rada bereš, je na to temo tudi precej knjig, če želiš, pa lahko obiščeš tudi psihologa. To ti svetujem samo zato, ker ti bo z rednim svetovanjem in pogovorom hitreje uspelo preboleti stiske iz otroštva, ki tako zelo vplivajo nate. A ne obupaj, vse to lahko predelaš in živiš veliko boljše življenje. Kadarkoli se lahko obrneš tudi na nas, z veseljem ti bomo svetovali.

Pa srečno!
Marjetka Gojkošek, mag. psihologije