3. letnik in študij

Vprašanja na tosemjaz.net.
kajnaj137

3. letnik in študij

ObjavaNapisal kajnaj137 » 06 Maj 2019 19:16

Zdravo,
sem dijak 3. letnika splošne gimnazije in imam polno problemov, katere lahko nekaj časa zadržujem, a kmalu zmanjka prostora za njih.
Namreč, 3. in 4. letnik že štejeta za vpis na fakultete. Vse mi še kar dobro gre, razen matke, bio pa kem. To pa me spravlja v obup, kajti, saj ni možno, pa je, moja želja je vpis na medicino. Že od 10. leta želim postati kirurg in ne rečem, da me biologija ter kemija ne zanimata. Pri biologiji imam problem s profesorco, ki je zelo diskriminatorna do fantov, če ne celo malo feministična. Poleg tega me ne mara, ker rad povem svoje mnenje in ker sem v 1. letnik prišel iz srednje strokovne šole in sem imel pri njej dopolnilni izpit. Vedno trdi, da se vrtim po vetru, jaz pa se sicer požvižgam na njeno mnenje. Problem je v tem, da nikakor ne najdem motivacijo za predmet. In še to: gimnazija mi vsaki teden postavlja po vsaj 3 preverjanja znanja in sej, ja, zmorem nekaj časa, vendar mi kaj kmalu zmanjka energije in potem kr odpovedo vsi sistemi. Čeprav se rekreativno ukvarjam s tekom (vsaj 5 km vsak drugi dan), se še vedno počutim brez energije in pol traja kaka 2 tedna da se čisto obnovim.
Poleg tega živim z mamo v majhnem stanovanju (premajhnem) in problem je, ker sem vedno večji (že zdaj sem okoli 1,90 m) in si grema počasi na živce. Problem je, ker me mati nonstop ponižuje, ker bi naj bil po njenem neumen (pa čeprav mam ocene ponavadi 3 in 4) in govori, da nikoli ne bo nič iz mene. Jaz mam pa zelo malo prostora, da se lahko kam umaknem na samo, ker nimam svoje sobe. Premišljeval sem, da bi se preselil k očetu, s katerim imam redne stike in kateri me ima zelo rad, vendar bi moral gimnazijo zamenjati in se sprašujem, ali naj to storim v 4. letniku, kajti moral bi se prilagoditi na nov sistem, nove profesorje, nove sošolce... Hkrati menim, da bi bilo to težko, vendar bi se lahko v očetovem okolju bolj sprostil in bil manj napet ob pripravah na maturo, hkrati pa ne bi kljub materinem odnosu do mene rad njo zapustil.
No, sem se kar razpisal. Zelo me skrbi zaradi vpisa na medicino - namreč, omejitve so kar visoke in to je moja edin interesanten študij, v čem drugem se res ne vidim. Moje težave pa mi predstavlja ta biologija in matematike, ker mam oba predmeta komaj 2, in res ne vem, trudim se in kakor ne uspem. Poskusil sem že z vsem, inštrukcijami, ampak mi nekak ne uspeva. In potem še nemirno okolje doma, včasih se komaj učim. Res ne vem kako dalje... zato sem se obrnil sem. Upam, da mi lahko pomagate.

Hvala in lp.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: 3. letnik in študij

Uredništvo » 16 Maj 2019 14:36

Odgovor svetovalke
________________

Zdravo.

Šolaš se v najzahtevnejšem srednješolskem programu, kjer tudi za nekoliko nižje ocene morate pokazati precej znanja. Tvoji študijski cilji so visoki; kot veš, je za študij medicine potrebno doseči veliko točk, omejitve se gibljejo okoli 90. Veliko šteje dosežek na maturi, posebej se upošteva matematika, en naravoslovni predmet in tuj jezik na maturi. Dejstvo je, da z dobrim učnim uspehom študij medicine pri nas ni dosegljiv.
Pozanimaj se, kakšni so vpisni pogoji na bližnjih tujih univerzah. Smiselno bi bilo pobrskati po Razpisu za vpis, morda pa odkriješ še kakšen študij, ki te bo pritegnil.

Opisuješ slabe odnose z eno profesorico, občasno tudi z mamo. Vse to nate seveda ne vpliva dobro. Kaj lahko storiš? Mami lahko poskusiš pojasniti, kako slabo se počutiš ob njenih komentarjih v smislu "iz tebe nič ne bo". Verjetno se tega niti ne zaveda, lahko, da te poskuša s tem spodbuditi, motivirati za delo. Začni pogovor o tem v situaciji, ko ne bosta razburjena oz. slabe volje.
Poskusi se otresti občutka, da te profesorica za biologijo ne mara. Tudi, če je to vsaj malo res (ljudje smo si različno naklonjeni), ti nič ne pomaga, da tako misliš. Profesorice ne moreš spremeniti, lahko pa vplivaš nase, na svoja prepričanja, vztrajnost, delo.

Lahko si predstavljam, da vama z mamo v majhnem stanovanju ni lahko. Selitev v drug kraj (za eno leto) se mi ne zdi najboljša rešitev. Vprašanje, kako bi to sprejela starša. Očetu vsekakor povej, o čem razmišljaš; prav je, da ve, kako se počutiš. Bi se morda - vsaj občasno - lahko učil v knjižnici? Ali mogoče s sošolcem ali prijateljem po šoli?

Nekaj bi ti še povedala: čeprav nisi odličnjak, si sposoben fant, sicer ne bi uspešno delal gimnazije. Zaupaj vase, vzdržuj motivacijo, redno delaj. Dobro bi bilo, da bi si poiskal koga, ki bi mu lahko zaupal svoje skrbi - morda v šolski svetovalni službi, zdravstvenem domu?

Uspešno zaključi 3. letnik, lepo te pozdravljam.

mag. Helena Maher Resinovič, univ. dipl. psihologinja