Gimnazija

Vprašanja na tosemjaz.net.
Angel_Of_Death

Gimnazija

ObjavaNapisal Angel_Of_Death » 30 Sep 2018 17:36

Zdravo!
Letos sem zacela 1. Letnik gimnazije. Tega sem se zelo veselila. Na splosno mi je boljse kot v osnovni soli ampak na nekaterih podrocjih mi gre res na slabse.
Kot vsak outsider osnovne sole sem tudi jaz upala na to, da bom v srednji spoznala prijatelje z enakimi interesi, glasbenim okusom, pogledom na svet,... No na zalost se to meni ni zgodilo. Sicer sem tudi to pricakovala, ampak upanje je bilo veliko. Trenutno sem navezala nekaj prijateljsik stikov s sosolkami, vendar vem, da to ni to. Prve dni sem se spoznavala z vsemi, saj ne sodim rada ljudi po prvih vtisih. Tudi ostale so se kar druzile z mano, zdaj pa ostajam sama oz. se me izogibajo. Predvidevam da, ker poslusam metal in pac enostavno mislijo, da sem drugacna, me one ne zanimajo in po moznosti se me tudi malo bojijo. V bistvu me skrbi da se bo ponovila osnovnosolska zgodba, kjer so me izlocili. Res bi si rada nasla druzbo, ampak imam velike tezave s tesnobo, ne maram vecjih skupin in eostavno me vsaka stvar vrze iz tira. Trenutno se druzim z punco, ki ima podobne tezav, ampak cutim, da je ne zanimam prevec, druzila sem se tudi z punco, ki pa se pac raje druzi z ostalimi puncami. Po soli sem videla ze kar veliko oseb z majicami mojih najljubsih bendov in seveda me e osebe zanimajo in rada bi bila v njihovi druzbi, ampak zakaj bi se druzili z mano? Sama se zlijem z ostalimi, saj se ne oblacim nic kaj drugace (drugacnosti namrec nasprotujeta moja starsa), da pa bi mogoce odsla do nekoga pa zacela pogovor pa se mi zdi neprijetno. Torej kaj naj naredim?
Moje tezave s tesnobo so se zdaj zelo povecale, med poukom se veckrat tresem in enostavno sem zelo custvena, pouku ne sledim, spim zelo malo zaradi zgodnjega vstajanja. Pac resno sem v soku zaradi prehoda v gimnazijo (takoj so nam nalozili delo in zagrozili, da bomo padli ze prvi letnik). Profesorji so nasplosno super, imajo svoje fore, ampak se da shajat z njimi. Moti me le profesorica za likovno umetnost. Zenska je definicija zlobe. Ze prvo uro nam je razlagala, kako nas bo zlomila med ustnim sprasevanjem in na koncu ne bomo vedeli nasega imena, ter bomo cisti objokani. Meni se to res ne zdi v redu, ker je prestop ze tako precej travmaticen, da pa te doleti se tak problem pa je sploh neprimerno. Ucimo se o umetnostnih obdobjih in seveda je velik del povezan s krscanstvom, to me ne moti, moti pa me njen pristop, saj imamo po moznosti se ure verouka zraven. Seveda me prof. ze od prvega dne ne mara, zaradi majic (predsodki) ampak da me vprasa nekaj in in zahteva cisto eno drugo stvar je pa visek, ker to samo pomeni da v vsakem primeru zabijes. Mislim da bi morala biti likovna nek bolj sprostitevni del pouka, ne pa da me skrbi bolj kot matematika in fizika in me profesorica tako napshira da se se cel dan tresem in nisem zmozna slediti pouku. Pac vem da so vsaki profesorji razlicni in to se mi zdi prav ampak njen nacin se mi res ne zdi primeren, ker sem obcutljiva in bom najbrz ena izmed tistih, ki bodo jokali med uro. Kako se spopasti z njo in vsem tem ker ne bom imela tezav samo z likovno in nimam casa in volje da se cel cas samo na pamet ucim o zgodovini umetnosti.
Zanima me se ena stvar. Kaksne 3 mesece nazaj sem spoznala enega tipa. Imela sva veliko skupnega in to je naneslo na precej pogovorov. Ti pogovori so postali precej neprimerni. (Stara sem 15, on pa okrog 35) sama sem vedno imela rajsi starejse, zaradi iskusenj in odraslega obnasanja, on pa mi je razlagal o tem, kako je pozno izgubil nedolznost. Pac sva si rekla da bi iz tega lahko nekaj bilo. Sicer sem vedla, da ni moralno pravilno. On je pac hotel sex, jaz pa bolj nadomestilo za mojega oceta. Pred kratkim sva se nehala pogovarjat, ker sem rekla da nisem pripravljena in da vse to o cem sva se pogovarjala ni mozno. Vem da je zelo neumno da sem se sploh kam spustila z njim, zdaj pa ga pogresam in nasplosno so mi vsec samo se fantje, ki so na videz podobni njemu. Kako ga naj pozabim? Sama se namrec tezko locim od oseb, treba jim je pokazat le malce zanimaja in ze sem njihova.

Upam da boste iz te zmede mogoce uspeli razbrati, za kaj gre. Za odgovor se vam ze vnaprej zahvaljujem.
mortis

Re: Gimnazija

ObjavaNapisal mortis » 02 Okt 2018 18:59

naj povem da sem se tudi sama ubadala s tem v prvem letniku. ugotovila sem da me predmetnik in smer šole ne zanimata. nikogar nisem poznala, vse je bilo novo in tuje. sem zelo tiha in mirna, zdržim se sama zase in se nisem znala potegniti v družbo. stvari sem ohranjala zase, pojavili sta se depresija in tesnoba, nikomur nisem zaupala, vozili so me k svetovalnim delavcem in k psihologom. ostajala sem sama ko so se drugi med sabo hitro zaštekali. nekaj časa je trajalo, da sem dobila zaupnice in dobre kolegice. času daj čas. :) imamo tudi sošolca metalca, a se je kar hitro vklopil in tudi nastopa s svojim bendom na predstavah. je pa res da je bilo kar nekaj metalcev na šoli s katerimi se je družil. mislim da stil muske ne bi smel biti problem do spoznavanja prijateljic. sošolka posluša italijanske pesmi in ansamble slovenske narodne glasbe, jaz sem bolj za hip hop in repanje, vsak posluša nekaj. mogoče če se boš zanimala za hobije sošolk in kaj one rade poslušajo in počnejo, se bodo tudi one odprle in prisluhnile kaj rada počneš ti. :) vsi smo drugačni, vsak ima nekaj svojega in ravno to ga dela zanimivega in posebnega. kaj še rada počneš? bi si našla kakšen hobi, ki bi te veselil? o svojih občutkih se lahko zaupaš staršem, lahko obiščeš svetovalnico za mlade ali pa najdeš sošolko, ki se ti zdi primerna in malo opravljata o profesorici za likovno. sploh pa ima vsaka šola neke "posebne" profesorje, ki si te službe ne zaslužijo. za informatiko nam je težil, nas zbadal in grozil, potem pa so se starši pritožili na šolo in se je konkretno izboljšal. druga profesorica zlobe pa ostaja takšna kot je ne glede na pritoževanje a na srečo je nimamo. daj vse od sebe, uči se in pripravljaj na spraševanja, takšno oceno kot boš dobila, boš vedela da si dala vse od sebe. pač šolski sistem je podenj in ni mi jasno zakaj nihče ničesar ne spremeni?? pa tudi niso vsi ljudje primerni za profesorje. v to gredo zaradi naziva in denarja ali pa ker si ne priznajo da nimajo pojma kaj bi sami s sabo in najedajo drugim. -_- če boš malo opazovala učence na šoli boš videla da je vsak svoj in različen. mogoče nosi majice s podobnimi motivi, mogoče bi pristopila do katerega in vprašala kateri je njihov najljubši bend ali pesem? nekaj skupnega bi vaju povezalo. komaj prvi mesec šole je minil, zdaj se še navajate in počasi se boste sprostili in se pričeli odpirati. mogoče se najde kakšen sošolec ki ima podobne interese. po izkušnjah in pripovedih, je srednja šola tista ki da prave prijatelje in družbo v kateri se počutiš udobno. tudi meni v osnovni ni bilo fajn se družiti z ljudmi ki so se opravljali in pretvarjali drug pred drugim. upam da ti je malo lažje.<3
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Gimnazija

Uredništvo » 09 Okt 2018 11:19

Odgovor svetovalke
____________________

Pozdravljena.

Nanizala si veliko dvomov in vprašanj, pa bom poskusila iti po vrsti.
Dobro si opisala svoja pričakovanja ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Šok, predvsem ob prihodu na gimnazijo, ni neobičajen. Profesorji imajo veliko izkušenj s prvošolci, tudi takšnimi, ki prehoda v gimnazijo ne vzamejo dovolj resno in ne okrepijo (ali razvijejo) svojih delovnih navad. Iz tega razloga poudarjajo, da je pomembno, da delate sproti in da šolsko delo vzamete resno, sicer boste imeli težave – prepričana sem, da je tudi motiv tvojih profesorjev, da vas opozarjajo, ne da vam grozijo. Poskusi njihove besede vzeti kot spodbudo, ne kot grožnjo.

Kar se tiče tvoje profesorice likovne umetnosti – verjamem, da se boš predmet uspela naučiti, poskusi pa se distancirati do profesorice kot osebe. Verjamem, da je neprijetna in da so takšne tudi pripombe, ki jih stresa. A če boš poskusila njene opazke vreči čez ramo s sladko mislijo, da ti je več kot eno leto ne bo potrebno prenašati, ti bo lažje. Dejstvo je, da v v vseh obdobjih življenja običajno naletimo na ljudi, ki so nam neprijetni, zoprni, ki se nam zdijo, kot si sama dejala, zlobni. Spremeniti jih ne moremo, izogniti se jim včasih tudi ne moremo. Lahko pa stisnemo zobe, si rečemo, da je težava v njih, ne v nas in imamo z njimi le toliko stika, kolikor je nujno potrebno.

Razumljivo si si želela, da bi v novi socialni sredini uspela splesti boljše odnose s sošolci. Ko sem prebrala, da si se družila s punco, ki pa se pač raje druži z ostalimi, mi je prišlo na misel, da morda pričakuješ preveč – morda pa je želela le plesti vezi tudi zunaj vajinega poznanstva? Pišeš, da si navezala stike z nekaj sošolkami, a veš, da 'to ni to' – razmišljam, kaj bi zate bilo tisto pravo, kaj si želiš od prijateljstva s sošolkami? Glede na to, da je minil le en mesec, odkar ste v srednji šoli, se še ne poznate zelo dolgo. Morda bo sčasoma prijateljevanje s katero od sošolk preraslo v zaupnejši odnos, če boš le pustila odprte možnosti, da se to zgodi. Slabe izkušnje iz osnovne šole ti tu ne bodo v pomoč, a če boš vztrajala in ne boš obupala, ko se ti bo nekajkrat zazdelo, da te neka družba odklanja, se bo to morda vendarle zgodilo. Da se ti zdi neprijetno oditi do neke osebe in začeti pogovor, ni nič nenavadnega niti za odraslo osebo, kaj šele za mladostnika. Verjamem pa, da bi te vrstniki, ki imajo podobne interese kot ti (glasba), bili pripravljeni spoznati, če boš le naredila kakšen korak v to smer – kot sama praviš, se ti 'na zunaj' ne vidi, kakšno glasbo poslušaš, a to je na koncu še najmanj pomembno. Pomembneje je, da si v pogovoru sproščena, odprta in da pokažeš interes za tisto, kar ti ima druga oseba povedati. Predvsem pa, da si to, kar si.

Ko si napisala, da doživljaš tesnobo, me je zaskrbelo. Stiske, ki jih doživljaš, zate postajajo preveč, da bi jih lahko sama nosila. Svetovala bi ti, da se obrneš na usposobljeno odraslo osebo, ki ti bo znala prisluhniti in te bo spremljala. Najlažje in najhitreje boš stopila v stik s svetovalno delavko/delavcem na šoli. Če se bosta ujela, ti lahko nudi podporo in ti pomaga raziskati, kaj se ti dogaja, da se počutiš tako, kot se. Vsekakor mislim, da bo zate dobro, če boš našla osebo, ki se ji boš lahko zaupala.

V stavku, kjer si zapisala 'Sama se namrec tezko locim od oseb, treba jim je pokazat le malce zanimaja in ze sem njihova.', si zapisala bistvo svoje težave glede starejšega fanta. Bistra si, zato si vedela, da od tebe želi le spolnost, pa vendar ga težko pozabiš. Razmisli, zakaj ti njegova pozornost tako godi? Kaj dobiš v tem odnosu? Sama praviš, da morda iščeš nadomestilo za očeta, nisi pa napisala, ali je tvoj oče pokojni ali le kako drugače odsoten v tvojem življenju. Mladim dekletom pozornost starejših moških godi, poleg tega jim dajejo občutek varnosti in odraslosti. Da si želijo biti odrasle, ni za obdobje odraščanja nič nenavadnega. Če hrepenijo po varnosti, pa to verjetno kaže na pomanjkanje zadovoljenosti te potrebe v primarni družini, torej, doma. Žal so takšna dekleta lahek plen moških, ki, kot si sama dejala, ne ravnajo moralno pravilno, ampak izkoristijo njihovo iskanje varnosti, pozornosti, ljubljenosti. Vsekakor je dobro, da se tega zavedaš in se ne prepustiš čustvom, temveč razumu. Takšni odnosi ti namreč ne bodo dali iskanega občutka varnosti, pozornosti, ljubljenosti itd., ampak te bodo kmalu pustili z občutkom izkoriščenosti ali pa te pripeljali do odnosa s človekom, ki v tebi ne bo iskal enakovredne partnerke, ampak vse kaj drugega – in tega si ne zaslužiš! Kako tega moškega pregnati iz svojih misli? Zaposli se s šolo in stvarmi, ki jih rada počneš, izbriši ga iz vseh svojih imenikov in aplikacij in se izogibaj krajem, kjer bi ga lahko srečala. Čez čas bo vse manj tudi v tvojih mislih in počasi bo le še oddaljen spomin.

Ne glede na to, kaj meniš o sebi, si zapomni, da si takšna, kakršna si, v redu. Premlada si, da bi ravnala vedno prav in premišljeno. Nič ni narobe, če se ti zdi, da se ne znajdeš med ljudmi in v svetu nasploh. Vse to je del odraščanja. Verjemi, da si kot oseba v redu, da ti nič ne manjka, da pa lahko vedno postaneš takšna, kot si želiš. Zato, čeprav ti je neprijetno, vzpostavljaj stike z ljudmi, za katere se ti zdi, da so na tvoji 'valovni dolžini'. Gotovo si se z razlogom vpisala na gimnazijo, zato vztrajaj in se ne pusti ustrahovati – in boš zmogla. O svojih strahovih in tesnobi, pa se poskusi pogovoriti z vašo svetovalno delavko ali drugo odraslo strokovno osebo. Če želiš, lahko tudi meni še pišeš, z veseljem ti bom odgovorila.

Drži se, želim ti uspešno prvo srednješolsko leto in tudi vse naslednje.

Toplo te pozdravljam
Nives Laul, univ. dipl. psihologinja
Angel_Of_Death

Re: Gimnazija

ObjavaNapisal Angel_Of_Death » 09 Okt 2018 17:35

Pozdravljeni,
najlepša hvala za odgovor. Trenutno sem se že kar navadila vse te zmešnjave. Zdravnica mi je ze kar nekaj časa nazaj napisala napotnico, januarja imam pogovor pri psihologinji. Zanima me, kako naj se otresem nepomembnih skrbi. Na določene dneve je moja tesnoba tako huda, da pouku ne morem slediti in se precej tresem, sem tudi veliko bolj zaprta in "zoprna", čustvena in ranljiva. Malo me skrbijo tudi ustne ocene, ni jih veliko, ampak so in res nebi rada naredila slabega vtisa na profesorje s tem, da bi me zagrabila panika in bi se začela jokat ali pa enostavno molčala, ker bi se mi vse zmedlo. Problem imam tudi s spancem, saj vstajam ob 4.45, zvečer pa ne morem zaspati in na koncu spim le 4-5 ur, kar je čisto premalo in res ne vem, kaj naj sploh naredim. Nespečnost najvrjetneje tudi vpliva na moje tresenje?
Kar se tiče tiste osebe, nekako ne razmišljam več o njem, našla sem si nekaj novih fantov, ki so mi všeč, na žalost iz višjih letnikov. Še vedno boljše to kot pa tisto prej :)

Hvala,
In lep pozdrav
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Gimnazija

Uredništvo » 11 Okt 2018 15:07

Odgovor svetovalke
_____________________

Angel smrti, lepo pozdravljena ponovno :).

Vesela sem, da si se ponovno oglasila in povedala, kako ti gre.

Dejstvo, da si se obrnila na zdravnico in dobila napotnico, se mi zdi korak v pravo smer pri težavah, ki jih opisuješ. Strokovnjak ti bo pomagal razumeti, kaj se ti dogaja in ti pomagal na poti iskanja razlogov ter ukrepanja v smeri boljšega razpoloženja in počutja.

Sprašuješ, kako naj se otreseš 'nepomembnih skrbi' – pa so zate res nepomembne? Ali morda tvoj razum meni, da so nepomembne, a jih na čustvenem nivoju vseeno doživljaš kot vse kaj drugega? Iz tega, kar si napisala, lahko ugibam, da k tvojemu strahu in tresavici pomembno pripomorejo ocenjevanja v šoli. Razlogi za to so lahko različni – vprašaš se lahko, ali je strah posledica preteklih neprijetnih izkušenj z ocenjevanji, ali te je morda najbolj strah tega, da bi se pred sošolci in profesorjem osmešila, ali imaš mogoče visoka pričakovanja, za katera se bojiš, da jih ne boš uspela uresničiti in še kaj bi se našlo. Zakaj pa ima, recimo, nekdo hude težave s tem, kako se bo izkazal (recimo med ustnim ocenjevanjem) pred drugimi, je spet lahko veliko razlogov. Razlog, ki pesti verjetno skoraj vse mladostnike, je razvojno pogojen: iskanje lastne identitete in svojega mesta v družbi je neločljivo povezano s tem, kako vidimo, da nas drugi vidijo. Mladostniki, ki imajo slabšo samopodobo, imajo tu običajno več težav kot njihovi bolj samozavestni vrstniki. Samopodoba pa je rezultat mnogih izkušenj od najzgodnejšega otroštva. Kaj bi povedala o sebi, če bi te nekdo vprašal, kako se vidiš?

Omenila si spanje kot možni razlog za svoje počutje. Res je, lahko pripomore k temu, da si med poukom vznemirjena. Med spanjem namreč naši možgani ne počivajo zares, ampak opravljajo pomembno delo čiščenja, ki je za dobro telesno in duševno počutje bistvenega pomena. Mladostnik tvoje starosti bi v povprečju moral spati dvakrat več, kot spiš ti. Pomanjkanje spanja sicer vodi v razdražljivost, slabitev imunskega sistema, slabo razpoloženje, motnje pozornosti, … Poskusi dlje časa hoditi v posteljo prej - glede na to, kdaj vstajaš, bi bilo dobro, da bi bila do desetih v postelji. Tvoj organizem bo potreboval kar nekaj dni, da se bo navadil novega ritma, zato bodi vztrajna. Če te pred spanjem preganjajo številne misli in je tvoja glava kot čebelnjak, poskusi s toplo kopeljo ali dolgim tušem pred spanjem, spi v dobro prezračenem prostoru, kjer naj bo popolna tema, izogibaj se poživilom nekaj ur pred spanjem (alkohol, tobak, energijske pijače, koka kola, ledeni čaj, pravi čaji, kava, …), čez dan pa boš za dober spanec naredila največ, če se boš veliko gibala na svežem zraku. Zavedam se, da so našteti predlogi za povprečnega mladostnika skoraj preveč zahtevni, saj imate mnogi čisto svoj vsakodnevni ritem, o tako imenovanih zdravih navadah (prehrani, spanju, gibanju) pa imate svoja mnenja. A če izpostavim samo gibanje, je dokazano, da s povečanjem količine gibanja, sploh če je v naravnem okolju, pomembno prispevamo k boljšemu delovanju svojih možganov in telesa nasploh, s tem pa tudi k boljšemu počutju, spanju, učenju.

Vse to so teme in vprašanja, ki jih bosta s strokovnjakom, ki te bo sprejel v obravnavo, nagovorila. Do takrat ti priporočam, da malce poguglaš in najdeš kakšno tehniko, ki ti bo pomagala, da se boš v ključnih trenutkih, na primer pred ocenjevanji, uspela vsaj malo sprostiti. Priporočam ti knjige avtorice Claudie Croos-Muller, predvsem knjižico Le pogum! Mali učbenik preživetja, ki na prijeten, a zelo konkreten način pove, kako se lahko v trenutkih tesnobe s pomočjo lastnega telesa izvlečemo iz krize. Poleg tega ti ponovno svetujem, da se obrneš na šolsko svetovalno delavko, ki je na šoli prisotna vsak dan in ti bo lahko v trenutku krize priskočila na pomoč takoj.

Želim ti vse dobro. Lahko pa se seveda vedno znova oglasiš.
Nives Laul, univ. dipl. psihologinja