Migranti,begunci

Vprašanja na tosemjaz.net.
Ponosna belokranjka

Migranti,begunci

ObjavaNapisal Ponosna belokranjka » 06 Jun 2018 21:01

Zdravo!!
Živim le 300m od reke kolpe,in če ste zadnje čase spramljali po TV-ju je tsm kar nekaj beguncev,migrantov.mene je zelo strah saj sem zjutraj sama doma in grem sama peš na avtobus,tega me je zelo strah da ne pride kak tujec in mi kaj naredi.po šoli spet pridem z avtobusom sem nekj časa sama in se zaklenem in nikomur res nikomur ne odpiram vrat.Kaj naj naredim da me ne bo več tako strah?!
jazverjamem
Objave: 339
Pridružen: 08 Maj 2012 17:23

Re: Migranti,begunci

ObjavaNapisal jazverjamem » 07 Jun 2018 17:25

Pozdravljena,

žal ne morem mimo tega, da se ne oglasim.

Najprej bi se rad dotaknil tvojega imena. Sem vesel, da si ponosna Belokranjka upam pa, da te ta ponos, ne bo oviral. Saj veš, ponos ni vedno dober :)

Kar se pa tiče beguncev. Zakaj pa te je njih strah? Kaj pa je z njimi narobe? Kdo pa pravi, da so nevarni? Kje si to slišala? Sam sem delal v azilnem domu v Ljubljani in lahko ti zagotovim, da so to prijetni ljudi, ki z veseljem spijejo s tabo kakšno skodelico čaja ali kave :)

Mimogrede. Sam se najbolj bojim ponosnih in egoističnih ljudi. Saj veš, ni jim za zaupat :)

Lepo bodi.
jazverjamem
______________
What you seek
is seeking you.
-Rumi
Ponosna belokranjka

Re: Migranti,begunci

ObjavaNapisal Ponosna belokranjka » 10 Jun 2018 06:45

Ne,nisem egoistična,ampak pred letom in pol sem prišla iz šole in čez 15 minut naj bi prišla mamiin je en človek kr vdru u našo hišo kr je iskal očija.pač js nevem odreagirat,kr med počitnicah mi mami naroči naj nikol ne odpiram vrat.in mene je zdej ful strah da bi kdo udru.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Migranti,begunci

Uredništvo » 11 Jun 2018 07:23

Odgovor svetovalke
__________________

Pozdravljena »ponosna belokranjka«,

Albert Einstein je rekel približno takole: »Pomembne probleme, s katerimi se soočamo, moramo rešiti z razmišljanjem na istem nivoju kot so bili ustvarjeni.« In tako se bova sprva malce dotaknili teorije… Upam, da te ne moti…. Kajti ni ga junaka, ki ne bi občutil strahu… Tudi jaz sem ga že… (in ga še bom…) Tudi ti si ga že v preteklosti… In ga boš še tudi v prihodnosti… Pri strahu je namreč vedno dobro, da nanj pogledaš malce širše… Ali pa s ptičje perspektive… Je potem lahko povsem drugačen. ;-)

Po teoriji (Milivojević, Emocije, 2008) namreč občutimo strah takrat, ko ocenimo, da je ogrožena določena vrednota, hkrati pa ocenimo, da se ne bi mogli ustrezno zoperstaviti situaciji (ali osebi), ki nas ogroža. Pojem strahu je precej neopredeljen. Lahko se namreč nanaša na celo skupino čustev, ki se kvalitativno razlikujejo od strahu, recimo: opreznost, panika, groza, bojazen, trema, zaskrbljenost… Razlikujemo strah, pri katerem se lahko bojimo zase in (ali) pa za bližnje. Strah je lahko različno močan in različno dolgo traja. Šibkejši strah na primer imenujemo opreznost.

Nekateri se s strahom srečujejo občasno, spet drugi vsak dan. Strah vpliva tako na naše misli, kot tudi vedenje oziroma telesne reakcije… Pravzaprav ima malo katero čustvo tako močan vpliv na naše obnašanje in počutje, kot prav strah. Velja za osnovni mehanizem za preživetje, ki se sproži kot odgovor na dražljaje, kot so recimo bolečina, nevarnost. Poskoči nam utrip, pričnemo pospešeno dihati, prevevajo nas (negativne) misli, lahko utrpnemo - ali pa se postavimo v pokončno, napadalno držo, če presodimo, da bomo situaciji kos.

Kako pa ti doživljaš strah? Kaj zjutraj, ko si sama doma, (po)misliš? Kako se vedeš? Kako se počutiš? Predlagam, da zapišeš svoje misli, občutja, vedenja. Potem pa pomisli na nek dogodek iz preteklosti, ko te je bilo strah. Verjetno te je bilo prvič, ko si bila sama doma tudi strah… Kako pa si se takrat soočala s svojimi občutki, mislimi? Kako si se bodrila? Izkušnje iz preteklosti nam namreč lahko zelo koristijo pri soočanju z novimi situacijami.

Si se glede svojih strahov pogovorila s starši? S prijatelji ali sošolci? Kako pa oni sami doživljajo situacijo? Kakšen odnos imajo do beguncev? Če jih tudi sami doživljajo kot grožnjo, to vsekakor lahko omaja tudi tvoj občutek varnosti.

Si imela kakšno konkretno izkušnjo z njimi? Ali kdorkoli v vasi?

Te je bilo tudi prej - ko nisi vedela, da so v tvojem okolju begunci - in si hodila na avtobusno postajo, strah (recimo neznanca)? Kako pa si šla mimo povsem neznanega moškega (ali ženske)? Kakšne strategije pa si tedaj ubrala?

Ko nas je strah, si lahko oblikujemo »varnostni načrt«. Dogovorimo se z nekom, ki nam je blizu, da se slišimo in se pogovorimo (ali pa si napišemo sms). Si prigovarjamo pozitivne misli (»Ej punca, sem zaklenjena v hiši, nihče ne more vanjo.«)

Kako bi si povrnila občutek varnosti? Zaupaj vase. Dogovori se z mamo (prijateljico), da se zjutraj slišita in na kratko pogovorita. Potem pa se pogumno odpravi na avtobusno postajo. In potem, ko boš zmogla, boš ponosna sama nase….

Nisem prepričana, če ti bodo naslednje misli, kakor koli pripomogle k soočanju s tvojim strahom… A vendarle… Moj bratranec je delal v centru za begunce in ni imel niti ene slabe izkušnje z nikomer. Tudi sama se vsakodnevno pri svojem delu srečujem z osebami, ki za katere je večina posameznikov prepričana, da se jih je potrebno bati (bivši zaporniki, odvisniki, osebe s težavami v duševnem razvoju,…) Pa se ne spomnim situacije, da bi se počutila kakorkoli ogrožena.

Drago dekle, želim ti veliko poguma! In upam, da ti in tvoja družina niste bili deležni katastrofalne vremenske ujme, ki se je zgodila v petek. Oglasi se še kaj!

Polona Kunstelj, univ. dipl. soc. pedagoginja
Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja