brezupen primer?

Vprašanja na tosemjaz.net.
noname89248348

brezupen primer?

ObjavaNapisal noname89248348 » 01 Jun 2018 23:39

Vedno sem ubogala starše, imam odlične ocene, nikoli nisem prekoračila ure izhoda – popolna hčerka.
Vsem prijateljicam dajem super nasvete, jih tolažim in se z njimi veselim. Vedno jih poslušam, ko mi razlagajo svoje težave in jim na vso moč pomagam kolikor le vem in znam.
Vsi družinski prijatelji hvalijo mojo »pridnost«, mojo popolnost…
Ampak meni je tega dovolj. Nočem biti več pridna punčka, ki sedi v krogu družinskih prijateljev in se ves čas smehlja. Nočem ves čas biti v družbi svojih starših in pri svojih 20. letnih ves čas hoditi z njimi na obiske.
Česar si res želim je neka nora, najstniška ljubezen. Želim si, da bi imela fanta, ki bi mi zmešal glavo. Nekoga za katerega bi dala vse. Nekoga, za katerega bi vedela, da me ima rad. Predvsem pa nekoga, ki bi mi dal vedeti, da sem vredna biti ljubljena. Da si to zaslužim in da je to možno.
Da ne bo nesporazuma – hvaležna sem za vse ljudi okoli mene, ki me imajo radi in me podpirajo v mojem življenju. Ampak enostavno to ni dovolj. Nihče ne opazim da sem že nekaj tednov strašno osamljena. Hrepenim po nečem, za kar izgubljam upanje, da se bo sploh kdaj zgodilo. Kaj je narobe z mano????
Vsi se hecajo »imaš fanta?«, »otroke moraš imeti mlad«.. ja tudi jaz hočem biti mlada mamica ampak enostavno počasi izgubljam upanje. Zdi se mi, da me nihče sploh ne opazi in enostavno ne morem več. Počutim se kot zadnji izmeček na zemlji. Nikoli me nihče niti pogledal ni tako. Včasih pogledam druga dekleta, ki prav tako niso neke terne, pa imajo vseeno celo dolgoletne zveze z fanti. Kaj pa jaz? Sem res tako brezupen primer?
noname83673

Re: brezupen primer?

ObjavaNapisal noname83673 » 09 Jun 2018 12:44

Ocitno sem res tako brezupen per da se odgovora ne morete podati... najboljse da kar gremm...
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: brezupen primer?

Uredništvo » 11 Jun 2018 09:54

Pozdravljena noname83673,

vsekakor nisi brezupen primer. Tvoje sporočilo smo že posredovali eni izmed naših svetovalk, ki bo v kratkem odgovorila na tvoje vprašanje.

Lep pozdrav iz uredništva.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: brezupen primer?

Uredništvo » 11 Jun 2018 15:48

Odgovor svetovalke
__________________

Drago dekle.

Vsekakor nisi brezupen primer. Da tako dolgo nisem odgovorila, za kar se ti iskreno opravičujem, ni povezano s tabo, ampak izključno z mojimi obveznostmi. Resnično mi je žal, da si dobila občutek, da te tudi mi ne opazimo.

Kolikor sem lahko razbrala iz tvojega pisma, si zelo prizadevno, skrbno in delavno dekle, ki zna poleg tega prisluhniti drugim. Te lastnosti so seveda všeč tudi vsem v tvoji okolici, saj se nate lahko zanesejo. Sedaj si prišla do točke, ko ugotavljaš, da si v svojem življenju želiš sprememb. Ko pridemo do te točke, je zelo dobro pogledati, kaj lahko naredimo sami in kje ne moremo z glavo skozi zid.

Iz tvojega pisma nekako veje želja po zaljubljenosti, partnerskem odnosu. Ugotavljaš, da to pomeni, da boš morala drugače razporediti svoj čas. Da ljubezni ne boš našla, če boš ves čas s starši in družinskimi prijatelji. Kaj lahko narediš, da bi bilo drugače, da bi bila v družbi vrstnikov? Kaj te pri tem ovira? Če sem te prav razumela, si bila do sedaj zelo usmerjena v družino, ki ti veliko pomeni. Morda je bilo posledično tudi manj priložnosti, da bi spoznala kakšnega fanta. Seveda pa se ne moremo kar odločiti za ljubezen. Ljubezen, bolje rečeno zaljubljenost, se zgodi. In prepričana sem, da se bo tudi zate. Prav nič še nisi zamudila, saj šele stopaš na pot odraslosti.

Za tvojimi željami, ki so podobne željam tvojih vrstnikov, pa verjetno tiči potreba, da bi tudi tebe nekdo opazil in poslušal tvoje tegobe. Pišeš, da si žalostna, osamljena in da tvoj nasmešek vedno ne pomeni, da si vesela in zadovoljna. Imaš izkušnjo, da k tebi pristopijo bližnji, prijatelji in se ti potožijo. Komu od tvojih prijateljev ali bližnjih bi se lahko zaupala ti, spregovorila o svojih občutkih? Morda enostavno ne vedo, kaj se dogaja v tebi. Ali te skrbi, da med bližnjimi ne bi našla razumevanja?

Pomembno je, da veš, da je s tvojimi občutki in željami oziroma potrebami vse v redu. Tvoja manj prijetna čustva so ti prišla "povedat", da je v tvojem življenju napočil trenutek za spremembe. To ne pomeni, da moraš za zadovoljitev svojih potreb postati "poredna". Le dovoliti si moraš, da si, kar si, in da čutiš, kar čutiš, in o tem spregovoriti. Morda bo kdo v tvoji okolici presenečen, ampak bo to izključno zaradi tega, ker se je navadil, da ti zmoreš vse sama. Ampak verjemi - prav vsi v življenju pridemo do točke, ko ne zmoremo sami in to je povsem človeško. Zaradi tega nisi prav nič slabši človek.

Če bi se želela pogovoriti še o čem, obljubim, da bom hitreje odgovorila.

Bodi dobro,
Janja Mišič, univ. dipl. psih.
lili20

Re: brezupen primer?

ObjavaNapisal lili20 » 11 Jun 2018 20:55

Hej, ker vem da čakaš na odgovor svetovalca, bo tale mogoče prej prišel do tebe :)
Res res te razumem. Ker sem na istem mestu. Stara sem 20, NIKOLI še nisem imela fanta. Pridna, prijazna, doma vse naredim, pospravim še namesto ostalih članov. Pomagam drugim ko sama rabim pomoč. A vendar me to na nek način ne napolni, počutim se prazno ker nimam neke osebe, ki bi me- kot si ti rekla- ljubila. V resnici sem že imela priložnosti, ampak mi noben od fantov niti malo ni bil všeč. Preveč pa sem se spoštovala, da nisem takoj rekla ja prvemu fantu, ki je pokazal naklonjenost do mene, a je sama nisem imela do njega.
Velikokrat se bojim, da ne bom zmogla imeti fanta. Morda zaradi mojega karakterja, ker sem tako rada kdaj sama, rada berem in ustvarjam. hkrati znam biti družabna, a me to hitro utrudi. Zadovoljna sem s svojim videzom, pa vseeno me ne vem, kaj je takega, da me dela samsko? Zakaj imajo vse moje prijateljice že fante? Dvajset let se mi sliši ogromno, čeprav ni, veš. :) Sama se tolažim z dejstvom, da je vsakomur namenjena neka oseba v življenju, a neveš kdaj ta oseba pride. Morda jo že poznaš, a v njej ne vidiš tega kar boš nekoč. morda jo boš spoznala. danes? jutri? čez eno leto? Ker se tudi sama sprašujem podobno, ti bom rekla nekaj, kar mi je precej pomagalo... Veš, ne sekiraj se, da si že tolko stara, da si vezana še zmeraj na družino, obiske sorodnikov (i feel you), da hrepeniš po ljubezni in da se bojiš da bo to za zmeraj. Uživaj zdaj v tem kar je. Morda poskušaj videt v tej situaciji kaj lepega- posveti se novemu ali staremu hobiju. Poišči samo sebe v svetu, ki ne utihne. Nista le dve plati; biti pridna in sama z družino ali pa biti noro zaljubljena in svobodna. Lahko si svobodna zdaj, živiš sicer doma, ampak delaš na tem, da polniš srce sama sebi. In bolj kot boš osrečevala samo sebe, bolj kot boš nosila iskren nasmeh, ker ne bo v tvojem lajfu le ustrežljivost in obupanost, temveč ljubezen, strast do nečesa, veselje in zanimanje.. bolj boš privabila ljudi s to energijo. In jaz osebno mislim (čeprav te ne poznam) da si čudovita oseba, ki bo nekega dne tudi sama začutila kar so začutile že vse punce, ko so bile v zvezah. In morda boš še srečnejša kot pa najstnice, ki morda izgledajo v trenutku srečno zaljubljene, a jih to pušča prazno pri petnajstih letih, ko ne najdejo ničesar drugega kot le fante in pozabijo na toliko ogromno reči, ki jih lahko doživijo. mladost ni le za iskanje fanta/punce, ampak za odkrivanje sebe in sveta okoli. kaj te zanima? morda pa pojdi na potovanje. sama? jaz sem šla sicer z naj. prijateljico. povem ti, ogromno ljudi spoznaš, predvsem pa se toliko naučiš- za življenje. Drzni si živeti, upati, tvegati, biti srečna.

P.S. nisi brezupen primer ;) daleč od tega. Veliko nas je takih, pa noben od nas ni brezupen primer. drži se!
noname89248348

Re: brezupen primer?

ObjavaNapisal noname89248348 » 13 Jun 2018 00:02

Iskrena hvala obema za odgovor - če povem po pravici sta me spravili v jok.
Ja, kot ste zapisali, nimam nikogar, ki bi mu lahko resnično zaupala svoje misli. S starši nikoli ne govorimo o tako intimnih stvareh, prijateljice pa... ah saj ne vem. Imam nek zadržek pred tem. Imam najboljšo prijateljico, ki se super razumeva, si zaupava stvari in se imava noro. Ampak se mi zdi, da tega ne bi vzela resno. Nikoli ne potarnam, da bi imela fanta ali kaj podobnega, zato pomoje tudi pomisli ne na to. Morda misli, da sem raje sama. Pa četudi bi ji povedala - vsi njeni prijatelji hodijo po zabavah, klubih... zame te stvari niso, tam se ne počutim dobro, tako da mi pri iskanju fanta tudi ne bi mogla pomagati.
Kar se tiče mene - sama pri sebi vem, da sem dobra oseba. Vem da vizualno nisem popolna (imam preveč kilogramov, nekaj mozoljčkov), vendar sem si, še posebej če se lepo uredim, všeč. Tudi karakterno nisem popolna, a se mi zdi, da sem dobra po srcu. Je pa res, da me obkrožajo sama dekleta. Sem namreč izbrala tak poklic v katerem so večinoma dekleta, tako da je edini prostor, kjer bi lahko spoznala potencialnega fanta, šola, ki je polna deklet. Hobijev nimam, kot sem že rekla me zabave ne zanimajo.
Skrbi me tudi zrelost. Sicer sem prevej zrela in so mi tudi starši že pred leti rekli, da sem bolj zrela kot svoji vrstniki. A ne vem če to velja za čustveno področje oz. v razmerju. Nočem, da bi imel moj "bodoči fant" občutek, kot da hodi s 15-letnico, ker enostavno še ne bi bila dovolj zrela za pravo zvezo.
Moram priznati, da me že pisanje teh sporočil malce odbremeni in mi pomaga, še bolj pa vaš/vajin odgovor. Še enkrat iskrena hvala.
Lp
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: brezupen primer?

Uredništvo » 14 Jun 2018 08:31

Odgovor svetovalke
____________________

Pozdravljena,

vesela sem zate, da si lahko v odgovorih našla nekaj pozitivnega zase. Tvoja vrstnica je zelo lepo napisala, da je smisel mladosti tudi (ali predvsem) v tem, da odkrivaš samega sebe in svet okoli sebe. Pri tem nas vodijo pogum, radovednost in zaupanje. Poskušaj to troje začutiti v sebi in npr. spregovori s starši in prijateljico o svojih čustvih, preizkusi kakšno novo aktivnost/hobi, pojdi večkrat od doma (ni treba na velike zabave, če ti niso všeč) ... Kar vprašaj se: "Kaj bi lahko poskusila novega?"; "Kaj bi lahko delala drugače kot do sedaj?". V življenju je lepo to, da se imamo možnost razvijati, rasti, spreminjati. V tem prehodu iz mladostništva v odraslost je to še posebej izrazito, zato so se v tebi verjetno tudi nabrala ta močna čustva in potreba po spremembi. In tako kot je napisala tvoja vrstnica, se veliko (ali kar večina) mladostnikov ukvarja s podobnimi dilemami. Prav nič ni narobe s tabo in s tvojim doživljanjem. Poskušaj odkriti, kaj ti tvoji občutki skušajo povedati.

Prepričana sem, da boš na svoji poti odraščanja odkrila marsikaj zanimivega, lepega, verjetno pa boš kdaj tudi razočarana. Ampak naj strah pred razočaranji ne zaduši tvoje radovednosti in življenjskih ciljev.

Pogumno naprej,
Janja Mišič, univ. dipl. psih.