spolno nasilje

Vprašanja na tosemjaz.net.
ta mala::tsj

spolno nasilje

ObjavaNapisal ta mala::tsj » 14 Maj 2001 09:14

Pred 8 leti sem doživela spolno zlorabo. Od tega si še zdaj, ko sem stara 17 let nisem opomogla in mi je še vedno zelo hudo. Imam fanta, ki je zelo razumljiv do mene in mojega obnašanja, vendar še ne ve za to. Strah me je, da bova kdaj prišla tako daleč, da mu bom mogla to povedati, ker mi je zelo neprijetno, ker me je strah da me bo po tem zapustil. Od takrat naprej ne morem slišati in se pogovarjati o spolnosti, obnašam se kot fant, sovražim svoje telo in ne želim biti več ženska. Pri ginekologu še nisem bila in niti ne mislim it. Kako naj ta dogodek pozabim in zaživim znova??? Kaj naj storim, ko se me bo fant začel dotikati??? Kaj naj glede tega storim, da bom spet normalna??????

Ta mala
Alma::tsj

Re: spolno nasilje

ObjavaNapisal Alma::tsj » 14 Maj 2001 22:23

Draga "Ta mala"!

Sicer je lahko biti pameten za druge, ampak, če že sprašuješ, kaj naj storiš, ti za začetek predlagam, da se poskusiš drugače imenovati? Verjetno je "tamala" le nickname, s katerim si se podpisala, ker nisi želela uporabiti pravega imena (kar razumem), ampak "tamala"?
Kaj, če bi poskusila s kakšnim bolj samozavestnim vzdevkom? Za začetek na primer "Ta velika"? Si namreč odraščajoče dekle, punca, ki je vredna ljubezni, ki je vredna, da ljubi, da ima rada in da jo ima nekdo rad...

Zato se je (po mojem mnenju) temu nesmiselno izogibati; saj veš, kako je ljubezen lahko lepa. Verjamem tudi, da tisto, kar se je zgodilo pred osmimi leti, še vedno boli, ampak: a lahko v zvezi s tem danes kaj spremeniš?

Ful pozitivno se mi zdi, da si lahko postavila vprašanje v zvezi s tem (navsezadnje nas je gotovo še kar nekaj, ki smo bili žrtve spolnega nadlegovanja v otroštvu, ampak jaz niti v sanjah ne bi zbrala toliko poguma, da bi to v tvojih letih komu povedala...). Torej, po mojem mnenju si naredila zelo dobro, ker si prišla s stvarjo na dan; to je verjetno edini način, da jo enkrat za vselej razrešiš in pokoplješ na britofu starih spominov; kot dogodek, ki ga ni več in ki se ne bo ponovil.

Če ne gre kar tako: bi se mogoče skušala s kom pogovoriti? S prijateljem, svetovalnim delavcem na šoli, psihologinjo, s katerim od staršev? No, na koga se obrniti, ti bodo strokovnjaki zagotovo svetovali boljše kot jaz.

Lahko ti rečem samo še:

1. Zelo pogumna si in zelo dobro je, da si si upala priti s stvarjo na dan - to je prvi in najbolj pomemben korak, da zadevo razrešiš.

2. Mogoče poskusiš najprej povedati fantu? Če te ima zares rad, bo razumel (verjetno te bo razumel še veliko bolj kot če se mu na videz brez razloga skušaš izogibati in kaj prikriti) in ko mu boš povedala, bo verjetno obema lažje. On te bo bolj razumel, tebi pa bo odleglo... in verjetno boš videla, da te ima zares rad...

3. Včasih se nam v življenju zgodi, da naletimo na človeka (ne glede na to, ali je to ženska ali moški, kateri od bližnjih ali morda popoln tujec), ki nam želi ali stori kaj slabega. Čeprav ne vemo, zakaj, in nam to lahko pusti posledice, pa to še zdaleč ne pomeni, da so slabi vsi ljudje.

Večina ljudi je dobrih, in ne glede na slabe izkušnje, ki jih imamo tu in tam, jim je vredno zaupati. In vredno je verjeti v ljubezen.

Glede ljubezni pa še to... spolni odnosi (in torej tudi telesni stik, poljubljanje, dotiki in vse, kar gre zraven) so pač normalen, sestavni del izražanja ljubezni med dvema, ki se zares ljubita.
Zakaj bi si prikrajšala ta užitek le zato, ker te je nekoč, v času, ko se nisi mogla braniti, nekdo izkoristil?

Pozabi, punca, in zaživi svoje, novo, zaljubljeno in lepo življenje!
Življenje namreč je zelo lepo - in enkratno, neponovljivo darilo je za vse nas, ki nam ga je dano živeti...

Vso srečo ti želim - ter veliko zaupanja in prave, resnične, obojestranske ljubezni!

Alma

PS: In predlagam, da si odslej "TA VELIKA"! Velja?
odgovor psihologa::tsj

Re: spolno nasilje

ObjavaNapisal odgovor psihologa::tsj » 15 Maj 2001 14:16


Ko doživimo možno neprijetno izkušnjo, na katero nismo pripravljeni, lahko hitro posplošimo to čustvo na vse podobne položaje. Te izkušnje pogosto »pozabimo« – bolje bi bilo reči, da jih potlačimo. To pomeni samo, da se jih ne zavedamo. Imajo še vedno zelo močan vpliv na naše mišljenje, čustvovanje in vedenje. Zato ti priporočam, da se ne trudiš pozabiti, ampak, da poskusiš zrelo presoditi dogodek (ga predelati). Tega navadno ne moremo sami. Potrebujemo zelo dobrega prijatelja, zaupnika, lahko tudi psihoterapevta. Lahko se obrneš na ustrezno zdravstveno službo (dispanzer za psihohigieno otrok in mladostnikov, psihiatrični dispanzer), na Center za socialno delo – vzgojno ali zakonsko posvetovalnico (tu delam tudi jaz – tel. 425 63 31) ali katero od zasebnih psiholoških ali psihiatričnih svetovalnic.

Če se ne želiš obrniti na nikogar, ti priporočam, da dogodek opišeš v tvoj skriti dnevnik. Opiši vsa svoja občutja in se ne boj zapisati tudi najbolj groznih misli, ki te obhajajo. Lahko pomaga tudi, da poskušaš izživeti svojo neprijetno izkušnjo skozi risbe ali kako drugo umetnost – pesmi, kipi itd.

Ko si bila zlorabljena, si bila še otrok, to pomeni, da še nisi imela oblikovane spolne identitete ne telesne, ne duševne. V tem času se je tvoje telo spremenilo, postala si ženska v svoji duševnosti pa si ostala prestrašen otrok (seveda samo na področju spolnosti). Fantu povej, da te je strah, in mu sproti povej ali pokaži, koliko telesne bližine mu dovoliš. Dovoli toliko, kot ti še ni neprijetno, saj bi v nasprotnem primeru samo potrdila svojo prejšnjo slabo izkušnjo. Pomembno je, da sprejmeš samo sebe kot žensko. Opazuj svoje telo in ga občuduj. Normalno je, da mladostniki svoje telo raziskujejo. Gledajo ga (še posebej intimne dele) jih otipavajo, si poskušajo vzbuditi prijetne občutke ob tem. Ko se razvijemo v spolna bitja, dobimo novo moč nad sodljudmi. Bolje je, da vzamemo nov položaj na ta način, čeprav je tudi res, da smo zato sami bolj dovzetni za druge in morda zanje šibkejši. Kako bomo položaj obrnili ali sebi v prid ali v škodo, pa zavisi od nas samih.

Upam, da boš zbrala pogum in se lotila čiščenja svoje duševnosti. Vesel bom, če se boš obrnila osebno name. Če pa boš sama delala vaje, pa lahko dvome razčiščujeva tudi na tem mestu – tej spletni strani.

Matej Žnuderl, univ.dipl.psih.