Vprasanje

Vprašanja na tosemjaz.net.
Speli1818
Objave: 16
Pridružen: 20 Feb 2019 21:39

Vprasanje

ObjavaNapisal Speli1818 » 12 Dec 2019 21:42

Pozdravljeni!

Imam eno vprašanje. Hodim h klinični psihologinji, dispanzer za pedopsihiatrijo v Mariboru, v ZD. Do zdaj sem bila pri njej 3 ali 4 krat. Obiske imam na 1 mesec. Vse okej in prav. Mislim, pogovarjama se dosti stvari in je res res zelo dobra oseba, ampak me nekaj zanima. Čez pol leta bom stara 18 in v bistvu imam kr veliko težavo o kateri ne upam spregovorit z njo, kaj šele s kom drugim. Nimam več volje do življenja, v določenem trenutku imam željo, da bi naredila samomor ali se huje samopoškodovala. Priznam pa, da to pri mojem obnašanju ni niti najmanj opazno, saj to dobro zadržujem zase. Tega ji res ne upam povedat, saj bi najverjetneje to izvedeli tudi starši(kar bi v meni vzbudilo še večjo željo po tem zaradi zapletenih odnosov doma). Zanima me, če ji to povem, ko dopolnim 18 let ali potem mora ona to vseeno povedat staršem ali od takrat dalje o tem odločam jaz?

Hvala.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Vprasanje

Uredništvo » 16 Dec 2019 12:57

Odgovor svetovalke
________________

Menim, da lahko povsem brez skrbi obiskuješ pedopsihiatrinjo, vsaj kar se vprašanja zaupnosti tiče. Ne glede na tvojo starost, oziroma polnoletnost, je vajin odnos zaupne narave in mora tak ostati. To pomeni, da strokovnjakinja ni dolžna staršem poročati o vsebini vajinih pogovorov, še posebej ne v podrobnostih in s takšno vsebino, ki je čisto osebne narave.

Če imaš ti drugačne izkušnje, je najbolje, da se odkrito pogovoriš na naslednjem srečanju. Razumem te, da ne moreš spregovoriti o vsem, kar te teži, če obstaja možnost, da bodo o tem izvedeli starši. Običajno so starši obveščeni o bistvu pogovorov in o morebitnem jemanju zdravil, kjer so potrebna dodatna pojasnila o učinkih in stranskih učinkih. Sicer so informacije staršem mladoletnih otrok splošne narave (da, otrok ima težave, a se jih uči samostojno razreševati; dobro napredujeva, zaupa mi, imava dober odnos, npr.) Kot polnoletna oseba imaš pravico do popolne zaupnosti. Povej staršem, da obiskuješ pomoč zaradi sebe, da ti je v oporo in da nikakor ne želiš, da bi oni kakorkoli posegali v ta odnos. Prav tako o tem spregovori s pedopsihiatrinjo.

Še to bi dodala. Odnos zaupne narave se gradi na dolgi rok. Običajno popolnim neznancem ne zaupamo vse o sebi v prvem pogovoru, prav tako, če govorimo s strokovno osebo. Zaupnost se gradi od srečanja do srečanja, pogovori se poglabljajo in se vse bolj osredotočajo na vprašanja, ki so zate najbolj občutljiva. Prepričana sem, da bosta s strokovnjakinjo razvili poglobljen odnos in da boš z njo lahko spregovorila o vsem, kar te posebej teži.

Lep pozdrav,
Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja