Prosila bi če tega ne objavite javno, hvala..

Vprašanja na tosemjaz.net.
alonesadhirl1

Prosila bi če tega ne objavite javno, hvala..

ObjavaNapisal alonesadhirl1 » 29 Nov 2019 21:14

Pozdravljeni,
Sploh nevem kje naj zacnem, da boste razumeli moj problem... /Izbrisano v uredništvu/
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Prosila bi če tega ne objavite javno, hvala..

Uredništvo » 03 Dec 2019 09:34

Odgovor svetovalke
________________

Draga Alonesadhirl1,

hvala za tvoje pismo in za tvoj pogum, da si o svojih težavah odkrito spregovorila. Vem, da to ni lahko. Zares je tako, kot si napisala, da ti veliko stvari leži na srcu, veliko vsega se je nabralo. Mislim, da povsem pravilno ugotavljaš, da problemov ne moreš več reševati sama in kadar pridemo do takšne ugotovitve, je smiselno to, kar si naredila ti – da prosimo in poiščemo pomoč. Bom ti poskusila pomagati po svojih najboljših močeh, hkrati pa te tudi že na tem mestu vzpodbujam, da vendarle začneš razmišljati o pomoči v živo. Verjetno ti bom v svojem pismu zastavila več vprašanj kot ti ponudila odgovorov, a vendar upam, da ti bodo tudi moja vprašanja v pomoč pri razmišljanju.

Če sem prav razumela, potem je v tvoji družini precej nesoglasij, kreganja, tudi fizičnega nasilja, da je že posredovala policija. Napisala si, da ti živiš v nadstropju z bico, mama, oče in sestra pa v svojem nadstropju. Je kakšen poseben razlog, da ne živiš z njimi? Si se sama tako odločila ali so odločili drugi? Predvsem pa me zanima, kako se ob tem počutiš. Iz tvojega pisma sem razbrala, da nosiš veliko občutkov krivde, da se počutiš krivo za to, da se mama in oče kregata. Hkrati te je tudi strah tega, da bi morala izbrati enega od njiju, če bi se ločila. In razumem te. Rada bi ti povedala, da za njuno kreganje nisi kriva ti. Ljudje smo lahko različno navezani na različne ljudi, do različnih ljudi lahko čutimo različno naklonjenost in ljubezen, tudi če gre za člane naše družine. Kar ti želim povedati je, da kakorkoli čutiš v zvezi s tem, ni s tem nič narobe.

Občutek sem dobila, da je v tebi tudi veliko jeze, ki se izrazi predvsem takrat, kadar stvari ne gredo tako, kot si načrtovala oziroma si zamislila. Včeraj je šlo celo tako daleč, da si se porezala. Kar me ob tem skrbi je, da si to storila v precejšnji jezi in da bi se lahko stvar končala tudi drugače. Kadar smo jezni, namreč slabše obvladujemo svoje misli in vedenje. Se je to zgodilo prvič ali si se že kdaj rezala? Ob tem tudi razmišljam o tvojih besedah, da če ne za kaj drugega, se moraš boriti za mamo. Ali se ti kdaj zdi, da se nimaš za kaj boriti?

Potem so tukaj še težave s tvojim prejšnjim fantom, ki te, vsaj po mojem razumevanju, nima iskreno rad, pač pa išče razvedrilo, seks. Razumem pa, da ga imaš ti res rada in bi si želela več kot zgolj seks. Čeprav je v tem trenutku težko, mislim, da si boš naredila uslugo, če boš prekinila odnos s tem fantom in si dala čas, da ga preboliš. To, kar ti ponuja on, zagotovo ni ljubezen.

Zapisala si sicer, da ne želiš k psihologu ali psihiatru ampak jaz vseeno menim, da bi bilo zelo dobro, da se z nekom pogovoriš. Po Sloveniji deluje mreža psiholoških svetovalnic, kjer lahko pomoč dobiš zastonj. Svetovalnice delujejo po različnih krajih, denimo v Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, itd. Lahko se naročiš na telefonsko številko 031 704 707. Kadar je stiska zelo huda, lahko pokličeš tudi na katerega izmed telefonov za klic v duševni stiski, npr. TOM telefon (116 111, vsak dan med 12h in 20h), Klic v duševni stiski (01 520 99 00, vsak dan med 19h in 7h), Samarijan (116 123, 24h na dan). Pogovor te bo razbremenil in ti pomagal, da boš čez svojo čustveno stisko lažje šla.

Čutim, da ti je zelo težko in rada bi ti povedala, da ni potrebe, da skozi to greš sama. In nikakor nisi sama kriva za to, kar se ti dogaja. Prosim te, da razmisliš o predlaganih virih pomoči in tudi, da se nam še oglasiš.

Lepo te pozdravljam in mislim nate,
dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja