Kaj mi je?

Vprašanja na tosemjaz.net.
Jagoda1
Objave: 4
Pridružen: 14 Avg 2019 14:27

Kaj mi je?

ObjavaNapisal Jagoda1 » 14 Avg 2019 14:35

Živjo, imam en problem. Nekaj je z menoj a ne vem kaj. Stara sem 14 let, velika sem 165 cm in imam 42 kg. Menstruacije še nimam redne. Veliko telovadim in treniram lokostrelstvo. Saj se nočem zrediti. Kot otrok sem med obroki morala oditi na wc, da sem tam hrano nekako spravila ven iz telesa in skoraj vsaki dan sem bruhala, kar se zdaj dogaja enkrat na mesec. In ko sem prišla nazaj sem lahko normalno jedla naprej. Vse je bilo dokaj v redu do osmega razreda. V tem času pa sem skoraj polovico šolskega leta obležala doma, saj se mi je grozno vrtelo in mi je bilo slabo.Razmišljala sem tudi o samomoru. Zdaj med počitnicami pa sem začela veliko telovaditi in jesti vse manj in manj. Začela sem računati kalorije in jih skoraj nikoli ne presežem čez 400 kalorij na dan. Že za en dan naprej razmišljam kaj bom jedla in računam koliko kalorij pom pojedla. Veš čas se mi vrti in mi je slabo, boli me glava, zelo sem razjezljiva in zaprta sama vase, prav tako pa me ves čas zebe in imam mrzle roke in noge, ponoči pa komaj zaspim ali pa gledam v zrak do enih dveh ponoči. Prav tako pa se mi lomijo nohti in lasje so postali zelo trši. Ne vem, kaj naj naredim, zato potrebujem pomoč čim prej!
Jagoda1
Objave: 4
Pridružen: 14 Avg 2019 14:27

Re: Kaj mi je?

ObjavaNapisal Jagoda1 » 19 Avg 2019 09:59

Ali imam res anoreksijo?
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Kaj mi je?

Uredništvo » 19 Avg 2019 12:54

Odgovor svetovalke
__________________

Draga Jagoda1,

tvoje pismo me je zelo razžalostilo. V hudi stiski si, hudo bolna in nujno potrebuješ pomoč. Tvoja teža je vsaj 10 kilogramov prenizka, tvoje srce ne more več dobro delati, zato te zebe. V žile tvojih rok in nog ne pride skoraj nič krvi. Tudi ledvica, jetra in drugi organi začenjajo odpovedovati, ker jim manjka energije, saj dobijo absolutno premalo hrane. Takšno stanje je zate zelo zelo nevarno.

Draga Jagoda1, kar danes pokaži staršema tole moje pisanje. Povej jima, kako se počutiš. Vse jima povej. Bodi odkrita. Poklicala bosta ambulanto tvojega zdravnika in se zmenila, kdaj lahko pridete na pregled. Prosim te, ne upiraj se. Naredi vse tako, kot bo zdravnik naročil. Če te bo poslal v bolnišnico, pojdi. Zares je nujno. Imaš hudo anoreksijo, ki je hudo nevarna.

Jagoda1, lepo lepo te pozdravljam in te objemam,

mag. Damjana Žolnir, dr.med.,
specialistka šolske medicine
Jagoda1
Objave: 4
Pridružen: 14 Avg 2019 14:27

Re: Kaj mi je?

ObjavaNapisal Jagoda1 » 19 Avg 2019 15:53

Hvala za vaš odgovor. A staršem še nočem povedati, ker smo na morju in jima nočem uničiti dopusta. Hvala
Jagoda1
Objave: 4
Pridružen: 14 Avg 2019 14:27

Re: Kaj mi je?

ObjavaNapisal Jagoda1 » 20 Avg 2019 14:32

Še nekaj me zanima. Omenili ste bolnišnico, ali za to presodi moja osebna zdravnica ali so določene meje. In ali imaš kaj izhodov iz bolnišnice?
Prav tako pa me je strah staršem pokazati oz. povedati za moje težave, ker sta zelo stroga in me je strah, da bosta kaj naredila, oziroma bom morala takoj začeti veliko jesti.

Še enkrat hvala
nosey00

Re: Kaj mi je?

ObjavaNapisal nosey00 » 20 Avg 2019 17:08

Verjemi mi, starši bodo imeli veliko bolj uničen dopust, če se ti zaradi šibkega zdravja kaj zgodi, kot pa če jim zaupaš svoje težave in te odpeljejo v bolnišnico, kjer ti bodo pomagali.
Najstnica sem tako kot ti in se zavedam vseh težav, ki se vrtijo okrog telesne teže, a verjemi mi, da boš veliko srečnejša in se boš bolje počutila, če si pustiš pomagati, da se zrediš do normalne telesne teže. Zdravo telo je lepo telo.

Lepo te prosim, pojdi k zdravnici in ji povej vse kar si tu opisala, videla boš, da bo še vse v redu, a ukrepaj čimprej.

Lp
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Kaj mi je?

Uredništvo » 21 Avg 2019 08:32

Odgovor svetovalke
_________________

Draga Jagoda1, razumem, da nočeš uničiti dopusta na morju. A takoj ko se vrnete domov, te prosim, da se zaupaš staršema in jima poveš za svoj problem. Starši smo za to na svetu, da poslušamo svoje otroke, da jim stojimo ob strani ob vsem hudem, kar se jim lahko zgodi. Najtežje nam je takrat, ko nam otroci ne zaupajo, ko se v stiski ne zatečejo k nam. Takrat nam je tako neskončno težko pri srcu in imamo občutek, da nismo dobri starši.

Zato le pogum. Prej ko jim boš povedala, prej boste začeli reševati.

En lep pozdrav k tebi na morje,
mag. Damjana Žolnir, dr.med.,
specialistka šolske medicine