tiha v družbi

Vprašanja na tosemjaz.net.
tajda18

tiha v družbi

ObjavaNapisal tajda18 » 11 Feb 2019 19:17

živjo. od nekdaj sem tihe narave in težko shajam z drugimi v družbi, sploh če so zelo glasni. sem vedno tiho, odgovorim le če me kaj vprašajo. zato imam samo eno prijateljico ki je ravno tako tiha kot jaz, in z njo se odlično razumeva, drugih niti ne potrebujem ker mi je dobro tako kot je in se s tem nikoli nisem preveč obremenjevala. začela sem se obremenjevati sedaj. naj pojasnim: imam fanta eno leto in nekajkrat smo se dobili z njegovo družbo, s katero se seveda ne razumem ker so vsi zelo glasni, non stop govorijo, so zeloooo živahni, kar meni ne ustreza, ne počutim se dobro. in potem smo skupaj recimo 3 ure na kaki pijači/večerji in vsi se med sabo pogovarjajo, jaz izpadem kot en butec ker sem tiho in le poslušam in se skoraj prisilno nasmiham. to mi gre na živce. pač neprijetno mi je, dolgčas, slabo se počutim in žalostna sem in trpim ker me sploh nimajo za mar. to sem fantu povedala že velikokrat vendar imam občutek, da ne razume mojega problema oziroma ne razume kako se v dani situaciji počutim. situacija je pa toliko slabša, ker je tako zgovoren kot oni in name kar pozabi da sem zraven. ko sem pa recimo sama z njim pa tega problema nimam, sem dovolj zgovorna. rekla sem mu tudi, naj mi pomaga se vklopit, ampak enostavno ne gre. sedaj razmišljam, da bi se začela izogibat vsem takim situacijam in druženju, ker nočem biti slabe volje in prizadeta. kaj mi svetujete? je kakšen način, da postanem malo bolj zgovorna?
mahmudsahraw1

Re: tiha v družbi

ObjavaNapisal mahmudsahraw1 » 12 Feb 2019 13:39

kys ne bit tok u depri oommgg lol xD
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: tiha v družbi

Uredništvo » 13 Feb 2019 07:26

Odgovor svetovalke
_________________

Tajda18, pozdravljena.

Najprej naj te pohvalim, da si tako dobro opisala svoje občutke. Zelo je namreč pomembno, da razmišljamo o tem, kako se v določenih situacijah počutimo. Tako bolje razumemo sebe in posledično tudi drugim lažje sporočamo svoja občutja.

Napisala si, da si bolj tihe narave in da se ne počutiš najboljše v družbi zelo glasnih ljudi. In to je povsem ok. Ljudje smo si zelo različni in verjemi, da je veliko ljudi, ki jim bolj kot glasna družba ustrezata mir in tišina. Kar pa seveda ne pomeni, da taka oseba nima prijateljev in se nikoli ne druži. Super, da imaš prijateljico s katero se odlično razumeta! Odnosi so pomemben del našega življenja, zato je smiselno, da v dobre odnose tudi veliko vlagamo.

Seveda pa je na tebi, da se odločiš, ali se s prijatelji tvojega fanta želiš družiti ali ne. Jaz te spodbujam, da jim daš še kakšno priložnost, jih bolje spoznaš in se tudi sama potrudiš vklopiti se v njihovo družbo. Res je, da so nekateri ljudje že po naravi bolj tihi, vendar pa lahko to spremeniš in se naučiš, kako postati bolj zgovorna. Za to potrebuješ zaupanje vase in nekaj poguma.

Začneš lahko tako, da jih sama kaj vprašaš in ne čakaš, da te bodo oni opazili, oziroma »vzeli za mar«, kot si sama napisala. Mogoče je tudi njim neprijetno, ker te ne poznajo dobro in jim je zato težko te vključiti v pogovor. Nič nisi napisala ali so v tej družbi tudi druga dekleta. Če so, ti bo mogoče lažje na začetku kaj več spregovoriti z njimi. Če se pogovarjajo o temi, o kateri tudi ti nekaj veš ali te zanima, pogumno izrazi svoje mnenje. Včasih se namreč zgodi, da imamo veliko idej in misli v svoji glavi, pa kljub temu ostanemo tiho. Lahko tudi na primer izraziš pohvalo, če ti je kaj na njih všeč in tako pridobiš njihovo pozornost. Vedno je najtežje prebiti led, potem pa vse steče samo od sebe.

Napisala si tudi, da si bolj zgovorna, kadar sta s fantom sama. Verjetno se takrat počutiš tudi bolj sproščeno. Spodbujam te, da razmisliš, zakaj je tako? Ali se ti mogoče porajajo kakšne misli, ki ti preprečujejo, da bi bila enako zgovorna tudi v družbi? Če pa boš po tem prepričana, da ti njihova družba nikakor ne ustreza in da nimate skupnih interesov, je tudi odločitev, da se z njimi ne družiš ok. Nikakor pa te ne spodbujam k preprostemu izogibanju takim situacijam, saj s tem težave ne boš rešila. Če se boš odločila, da ti njihova družba ne ustreza, je dobro, da se o tem pogovoriš s svojim fantom. Povej mu zakaj si se tako odločila in mu pojasni svoje občutke. Tako od tebe ne bo pričakoval, da se mu pridružiš na skupni pijači/večerji in ti ne bo potrebno iskati izgovorov. Če gradita na trajnem, iskrenem in ljubečem odnosu, sem prepričana, da bo razumel. Zelo pomemben del partnerstva je tudi sprejemanje drugega takega kot je. Seveda je zelo lepo, če se ujamemo z družbo svojega partnerja, vendar verjemi, da v veliko primerih to ni tako. Ravno zaradi tega, ker smo si ljudje med seboj tako različni.

Želim ti veliko sreče in zaupanja vase.

Maja Kodele, mag. psihologije
šajša

Re: tiha v družbi

ObjavaNapisal šajša » 13 Feb 2019 11:36

Draga Tajda18,

slučajno sem med prebiranjem te spletne posvetovalnice naletela na tvoje pisanje in se odločila, da ti še jaz odgovorim.

Sama sem bila kar živahen, radoveden in radoživ otrok, v zgodnjih najstniških letih pa sem se precej obrnila same vase in bila večkrat raje sama s seboj kot pa z vrstniki, saj sem imela občutek, da me ne bodo sprejeli v svojo družbo, da sem nerazumljena, hkrati pa so bile tudi moje takratnje potrebe drugačne od njihovih - rada sem brala, sanjarila, ustvarjala, bila v naravi... V puberteti me ni razganjalo navzven kot moje sošolke, to je bilo zame bolj obdobje sramežljivosti, umaknjenosti vase in predajanja svojemu notranjemu svetu... Starši me večkrat niso razumeli in so me nemalokrat želeli spodobuditi k druženju s sovrstniki (denimo na morju, kjer sem ure in ure preživela s knjigo v roki...) ali me proti moji volji vključiti v kakšno aktivnost. Včasih je to celo delovalo, saj sem morala stopiti iz svoje "cone udobja" in se nekam vključiti, kjer sem se na koncu, kljub začetnim dvomom in odporu, super počutila in odnesla čudovite spomine!

V prvem letniku gimnazije je bila ta moja umaknjenost vase še prisotna, hkrati pa se je v meni vedno bolj krepila tudi želja po povezovanju in prijateljevanju z drugimi ter vključevanju v družbo, kjer bi se čutila sprejeto. Proti koncu prvega letnika in v začetku drugega, sem se tako čisto zavesto odločila, da "grem preko sebe" in si najdem nove prijatelje! To je bilo najprej kar težko, saj je bilo denimo "nenapisano pravilo", da če se želim vključiti v družbo ženskih prijateljic, moram za vsako skrivnost, ki mi jo zaupajo, jaz zaupati nekaj svojega - sama pa nisem čutila, da bi najglobje stvari lahko delila z drugimi, saj sem bila precej nezaupljiva in tudi ranljiva. Na začetku sem se zato lažje vključila v družbo fantov, kjer smo se predvsem skupaj šalili in zabavali in ni nihče pričakoval od mene, da se mu izpovem... Počasi pa sem si pridobila tudi zaupanje dekliške družbe in dobila nekaj prijateljic in počasi sem tudi sama začutila potrebo po deljenju svojih občutkov z drugimi - v družbi, kjer začutiš, da si sprejet in dobrodošel, se ta potreba po deljenju zgodi kar nekako sama od sebe. In pri tem seveda ni prav nič narobe, če nekatere stvari še vedno stanejo samo tvoje in samo pri tebi...

Zdi se, da so v današnji družbi, ki ceni glasne, gostobesedne in (vsaj navzven) samozavestne in vase prepričane ter nemalokrat tudi vase zagledane ljudi (skrajni primerek (no, že skorajda karikatura) takšnega karakterja je kar ameriški predsednik Trump, kajne?), tihi, vase umaknjeni posamezniki, nemalokrat potisnjeni na rob družbe... Oziroma niti sami ne čutijo potrebe, da bi silili v ospredje in se tudi bolje počutijo nekje, kjer se ne potrebujejo izpostaviti.

Menim, da se ni potrebno truditi in si prizadevati na vsak način pripadati neki družbi, hkrati pa, je dobro, če tu in tam naredimo korak naprej, pogumno stopimo iz svojega varnega brloga in z otroško radovednostjo objamemo svet. Ni treba, da v družbi preglasimo najglasnejše in hkrati je škoda, da smo vedno mi tisti, ki nismo slišani, ki tiho "lezemo vase" - lahko ti povem, da bo namreč vedno težje navezati stik, če se boš le umikala tja, kjer se boš počutila bolj varno in domače... Prvi korak bo morda zate najtežji, a že drugi bo gotovo veliko lažji, k tretjemu te bodo morda nevede že spodbudili drugi in za četrtega sploh ne boš več vedela, kdaj si ga naredila!

Sama sem v študentskih letih kar veliko potovala, se udeleževala študijskih izmenjav in delavnic z mednarodno udeležbo in najbolje je bilo, če sem se kam podala čisto sama, saj sem tako najhitreje navezala stike z drugimi, nekateri izmed njih so tudi postali moji prijatelji, drugi pa ostali znanci. Meni je za začetek zelo pomagalo, če sem nekomu, ki sem ga spoznala, trdno in pogumno segla v roko, ga/jo pogledala naravnost v oči, se nasmehnila in se predstavila. Potem pa... včasih se zgodi, da pogovor kar spontano steče, včasih je na začetku nekaj nerodnosti z obeh strani, včasih pa se zgodi tudi to, da se vse začne in tudi konča le pri uvodnih vljudnostnih frazah in "small talk-u" in vsi komaj čakamo, ko se lahko poslovimo!:) Več kot boš imela izkušenj, lažje ti bo. In zares bi bilo škoda, da bi zamudila toliko čarobnih trenutkov, ki jih lahko pričarajo pristni stiki med dvema osebama, le zaradi tega, ker je zate enostavneje in udobneje, če si le sama s seboj.

Četudi, so tudi ti trenutki lahko prav tako čarobni in zelo pomembni in lahko si vesela in ponosna, da znaš biti sama s sabo - verjemi, velika večina tega ne zna in se ravno zato, ker se tako boji tišine, ki je ubistvu neznosen hrup, znotraj sebe, raje preživlja čas v glasni množici, ki utopi notranji nemir... Zato le neguj ta svoj notranji svet in še vedno si vzemi čas zase in za Tišino, hkrati pa se tu in tam tudi odpri svetu in s tistimi, s katerimi boš želela, podeli svoja razmišljanja in občutke, boš videla, večkrat se zdijo problemi, ki jih premlevamo sami zase v svoji glavi, tako veliki in nerešljivi, ko pa jih izrečemo na glas in nekomu zaupamo, ter tudi sami sebe slišimo med govorjenjem, pa ugotovimo, da tega problema morda sploh ni več, da ni tako velik kot je obstajal v naši glavi, da ima morda naš poslušalec podobno izkušnjo, morda kakšne pameten nasvet ali pa da je bilo že zgolj to, da smo se nekomu izpovedali, veliko olajšanje!

Pa morda še nekaj čisto praktičnih nasvetov pri navezovanju stikov s fantovo družbo. Verjetno si med pozornim poslušanjem in opazovanjem družbe, v kateri si že, kot praviš, večkrat bila, dognala in si ustvarila mnjenje o različnih fantovih prijateljih in znancih. Približno veš, kaj koga zanima, kakšne hobije ima kdo, kdo ti je bolj simpatičen od drugega itd. Začni s tistimi, ki so ti bolj simpatični, izkaži radovednost, da te zares zanima ta oseba, kaj počne v prostem času, kaj jo veseli, morda boš spoznala, da imata kaj skupnega, morda pa te bo pritegnila prav različnost! Mogoče ti bo lažje, če boš to osebo nagovorila na samem ali prisedla k njej, tako da se vama ne bo treba pogovarjati čez celo omizje, morda se lahko kasneje dobita tudi sami na kakšni pijači... Imej v mislih, da če so to res pravi prijatelji od tvojega fanta, te bodo iskreno želeli spoznati, saj mu želijo najboljše in jim ni vseeno zanj!

Seveda pa obstaja tudi možnost, kakor ti je napisala že svetovalka pred menoj, da v tej družbi ne boš našla kakšnega sogovornika in da boš kljub svoji pripravljenosti odpreti se, spoznala, da to ni družba, s katero bi želela preživljati svoj prosti čas. Tudi to je povsem OK. Predlagam pa ti, da se o tem iskreno pogovoriš s svojim fantom in tudi njega vprašaš, kaj njega pritegne v tej družbi, kaj ceni pri svojih prijateljih itd.. Mogoče poskusiš videti te ljudi v očeh svojega fanta, hkrati pa mu predstaviš kako jih dojemaš ti in predvsem kako se v tej družbi počutiš. Pomembno je tudi to, da mu poveš, da ti ni všeč, če te v družbi zapostavlja - veš, morda on tega niti ne dojema tako in ga bodo tvoji občutki presenetili - včasih smo tako prepričani, da bodo naši bližnji znali prav prebrati naša čustva, pa ni vedno tako, saj ljudje čustvujemo in kažemo čustva na zelo različne načine, zato je še pomembneje, da znamo ta čustva tudi obesediti in se o njih pogovoriti.

Toplo ti tudi priporočam v branje knjigo Tihi, avtorice Susan Cain. Tukaj si lahko prebereš nekaj več o tej knjigi: https://www.delo.si/kultura/knjizevni-l ... ancev.html

Uh, zdaj sem se pa razpisala, kajne? Upam, da so ti bile moje besede vsaj malo v pomoč!

Pa le pogumno, draga, verjamem, da imaš ogromno za podelit temu svetu - konec koncev ta svet potrebuje Tišino, ker je ne zna več slišati...

Bodi dobro,

M.
Liza 123

Re: tiha v družbi

ObjavaNapisal Liza 123 » 14 Feb 2019 14:27

Zdravo!
Tudi jaz imam iste občutke kot ti. Zelo sem tiha. V šoli sem zelo zadržana in imam občutek zapostavljenosti . Rada bi se s tabo pogovarjala o tem. Imaš morda mail,snap...? Lahko se poveževa in s pogovorom pomagava druga drugi :).
LP