Tik pred samomorom

Vprašanja na tosemjaz.net.
Tik pred samomorom

Tik pred samomorom

ObjavaNapisal Tik pred samomorom » 05 Nov 2018 15:08

Pozdravljeni(prosim da vsebino izbrišete ) nevem ali je sploh smisel da vam pišem...

/ izbrisano v uredništvu /
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Tik pred samomorom

Uredništvo » 07 Nov 2018 14:59

Odgovor svetovalca
_________________

Pozdravljena in oprosti, da sem z odgovorom rahlo pozen, v teh dneh sem tako zaseden z različnimi obveznostmi, da komaj opravim vse, kar je potrebno. Je pa res, da sem se tudi precej ukvarjal z razmišljanjem, kako ti odgovoriti. Pisma s tako vsebino, kot je tvoje, so zelo obremenjujoča. Imam namreč občutek, da moram za vsako ceno najti prave besede, da te ja odvrnem od misli na samomor. Za vsakega človeka mi je žal, še posebej za mladega človeka, saj sem prepričan, da lahko vsak najde svojo srečo na tem svetu. Kljub temu, da ni enostavno preživeti, kaj šele biti srečen.

Začel bom na koncu tvojega pisma, ja, seveda se ima smisel boriti za življenje. Drugače na planetu Zemlja sploh ne gre. Že samo za to, da ostanemo živi, se je treba potruditi, za karkoli več od tega, pa še toliko bolj. Ko se pogovarjam z ljudmi, ki so obupali nad življenjem, pogosto slišim vprašanje, kak smisel ima življenje, če je treba trpeti, delati, se mučiti, truditi…. Na to vprašanje nimam kompletnega odgovora, ne vem ča ga kdo ima… sploh pa ne vem, ali bi lahko tebe prepričal s kako filozofsko teorijo. Še največ uspeha imam z bolj praktičnim razmišljanjem.

Dobro se lahko spomnim sebe tam okrog dvajsetega leta (žal ne vem, koliko si ti stara), kako sem se jezil (največkrat na starše), zakaj so me spravili na svet, zakaj sem takšen kot sem,…..bentil sem nad tem, da me predtem nihče nič ni vprašal. Enostavno bil sem tu in boriti sem se moral… za ocene, za prijatelje, za naklonjenost, za denar,… zato se mi zdi, da te lahko razumem. Čeprav sem veren človek, naj te ne preseneti naslednja izjava, da mi je všeč (ker se mi zdi realna) trditev, da življenje samo po sebi nima smisla, da mu smisel mora dati vsak izmed nas, sam. Torej, ko ugotoviš, da bentenje nad dejstvom, da si živa, da si na planetu zemlja, da tu vladajo taki zakoni in okoliščine….nima smisla, se pa res ima smisel usmeriti k iskanju vsega tistega, kar te veseli, osrečuje. To sem napisal že malo prej, da sem prepričan, da pa lahko prav vsak človek najde na tem svetu (v teh okoliščinah), kaj, kar ga veseli, kar ga osrečuje. In ko počneš tega dovolj, vsaj toliko, da uravnotežiš občutke (neprijetne in prijetne) , se naenkrat več ne sprašuješ ali življenje ima smisel ali ne, odgovor in to »JA«, je v tebi. Upam da imaš kak hobi, kak šport. Če ne, razmisli kaj bi začela početi, kaj bi bilo zanimivo,. Kaj bi te lahko veselilo, kaj se ti zdi o.k.,….. Upam da imaš vsaj kakega prijatelja, prijateljico, ki mu/ji lahko zaupaš…, da torej lahko govoriš o vsem kar je v tvoji notranjosti. To je za naše duševno zdravje namreč zelo pomembno.

Zato te tudi želim nagovoriti, da vsekakor vztrajaš pri psihologinji, s katero imaš boljše občutke. Če ji zaenkrat še ne zaupaš povsem, to samo pomeni, da »ne še«. Torej potrebuješ z njo več časa. Žal psihologi lahko kaj bolj konkretno pomagamo le na daljši rok, nimamo nadnaravnih moči, da bi lahko že s parimi srečanji nekomu povsem spremenili počutje, mišljenje, … Konkretna korist se običajno začuti po pol leta sodelovanja, če pa po enem letu ni nobenih sprememb, je treba menjati psihologa, način dela,… Poskusi biti vsaj nekoliko bolj iskrena, tako s psihologinjo, kot z razredničarko. Čeprav se ni prijetno izpostavljati, je vendarle najbolj učinkovito, če smo iskreni. Da se torej ne pretvarjamo, da je vse v redu, da ni tako hudo, da bomo nekako že…. V naši notranjosti je pa za umreti… oz. lahko vzdržimo le, če se zarežemo….

Pa da ne boš mislila, da te obsojam. Nikakor. Rad bi te le nagovoril, da poskusiš narediti še kaj več za sebe, da se potrudiš biti bolj iskrena, da najdeš stvari ki te veselijo in jih začneš početi…. In privoščim ti, da bi začela uživati v življenju. Dovolj mlada si , da si upam trditi, da te vse to še čaka. Le dočakati moraš ta čas (torej ostati živa) in storiti, kar je v tvoji moči.

Jaz pa držim pesti, da ti bo tudi sreča mila, da ti bo uspelo,
Heliodor Cvetko, psiholog in psihoterapevt iz Svetovalnega centra Maribor.