Velik problem

Vprašanja na tosemjaz.net.
Mavrična Mavrica

Velik problem

ObjavaNapisal Mavrična Mavrica » 11 Jul 2018 12:28

Prosim ,da objavite samo odgovor.

/izbrisano v uredništvu/
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Velik problem

Uredništvo » 12 Jul 2018 13:47

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena Mavrična Mavrica,

vesela sem, da si se oglasila. Če te prav razumem, je tvoja glavna težava tvoja navezanost na razredničarko, ki ti zelo veliko pomeni, ti je pomagala in bila prijazna do tebe ter sta bili v kontaktu tudi izven šole preko elektronske pošte. Nekaj časa nazaj pa si izvedela, da ne bo več tvoja razredničarka, kar te je močno prizadelo in sedaj ne veš, kako naprej.

Lahko razumem tvojo stisko ob misli, da oseba, na katero si močno navezana (v tem primeru tvoja razredničarka) ne bo več del tvojega vsakodnevnega življenja. Kot lahko razberem iz tvojega pisanja, si ji zaupala, jo pogrešala v njeni odsotnosti in z njo vzpostavila poseben odnos. Učitelji nam predstavljajo avtoriteto, a vendar so to ljudje, ki so kar nekaj let pomemben del življenja, ko se iščemo, razvijamo, sprejemamo pomembne odločitve in pridobivamo nova znanja ter izkušnje. Zato imajo pomembno vlogo v našem življenju in lahko si ponosna ter vesela, da si imela možnost imeti takšno razredničarko, ki ti bo za vedno ostala v lepem spominu, saj žal nimajo vsi tvoji vrstniki tako pozitivnih izkušenj. Lahko pa razumem, da je težko že ob misli, da takšna oseba ne bo več ves čas ob tebi. Kot si že sama ugotovila, si se mogoče celo zaradi tega, ker si vedela, da boš lahko v njeni bližini, ponovno izbrala program na isti šoli.

Vendar veš, življenje je kot knjiga s številnimi poglavji: vedno znova odpremo kakšno novo poglavje, popišemo njegove strani s številnimi lepimi kot tudi manj prijetnimi doživetji, poglavje zapremo in nato spet odpremo novega. Tudi ti s tem, ko si se vpisala v nov program, zaključuješ neko obdobje in začenjaš novo. Daj mu priložnost, da bo to zate lepo obdobje, ne glede na to, da se moraš na nek način posloviti od svoje razredničarke. Morda lahko še enkrat premisliš, ali je izbrani program res tisto, česar si v življenju želiš. Vedno si lahko še premisliš, saj ne bi bilo dobro, da bi se vpisala v določen program le zato, ker bi želela biti v bližini nekdanje razredničarke, kakor tudi ne bi bilo dobro, da bi bežala pred njo. Izbira študija naj temelji na tvojih željah, interesih in sposobnostih.

Prav tako lahko razumem tvoja čustva, ki si jih razvila do razredničarke skozi vajin odnos in da te begajo, saj ne veš, kako z njimi ravnati v prihodnosti. Prav tako o njih ne moreš govoriti s starši. A vendar, kot si sama rekla, se bosta imeli priložnost še vedno srečevati in navezovati stik kot učiteljica in njena nekdanja učenka, ki bosta živeli vsaka svoje življenje. Prepričana sem, da bo vesela in ponosna nate, ko se boš čez določen čas oglasila pri njej in poročala, kaj vse si dosegla. Verjamem pa, da bi te tudi starši lahko razumeli in ti prisluhnili, saj so se tudi oni najverjetneje kdaj v življenju morali nekoliko oddaljiti od njim ljube osebe in bi kakšno podobno izkušnjo lahko delili s teboj. Tako bi ugotovila, da je to nekaj življenjskega in da se nam vsem lahko pripeti kaj podobnega. Vsaka sprememba prinese kaj dobrega, novega in prijetnega, zato kar pogumno naprej!

Želim ti vse dobro,

Anja Knez, dipl. psihologinja (UN)
Mavrična Mavrica

Re: Velik problem

ObjavaNapisal Mavrična Mavrica » 13 Jul 2018 11:09

Prosim da ponovn objavite samo odgovor..

/izbrisano v uredništvu/
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Velik problem

Uredništvo » 16 Jul 2018 09:56

Odgovor svetovalke
_________________

Ponovno pozdravljena Mavrična Mavrica,

kot lahko razberem iz tvojega pisanja, si še vedno v hudi stiski zaradi svojih čustev do nekdanje razredničarke. Kot praviš, imaš občutek, da gojiš globlja čustva in si zaljubljena, po drugi strani pa ti je pred njo nerodno, imaš nekakšen strah, si nesproščena v njeni prisotnosti in te preplavljajo čudni, mešani občutki, ki bi se jih rada znebila.

Že v prejšnjem odgovoru sem se navezala na tvoja čustva do nekdanje razredničarke. Praviš, da jih ne moreš izbrisati iz glave in se zamotiti, še posebno ne v večernih urah. Lahko te razumem, saj je ravno večer čas, ko se po celotnem dnevu umirimo in nam pred spanjem po glavi rojijo takšne in drugačne misli. Ljudje smo si različni in misli nam preusmerjajo različne stvari. Predlagam, če rada bereš, da se morda poskusiš zamotiti z branjem kakšne dobre knjige v žanru, ki ti je blizu (mogoče kakšne kriminalne zgodbe, ki nas s svojo napetostjo posrkajo vase), se odpraviš na kakšen sprehod ali pa si skušaš poiskati kakšen hobi, ki bi te veselil in zaposlil. Prav tako iskren pogovor z osebo, ki ji lahko zaupamo (na primer dobro prijateljico), vedno pomaga, saj verjamem, da se s kom drugim težko pogovarjaš o tej temi.

Tvoji občutki nerodnosti, strahu, nemirnosti in nesproščenosti ob prisotnosti nekdanje razredničarke nakazujejo na to, da že sama globoko v sebi veš, da tvoja čustva do nekdanje razredničarke niso takšna, kot jih običajno doživljajo učenci/dijaki do svojih učiteljev. Prav to je verjetno tisto, kar te je zmedlo, prestrašilo in povzročilo tvojo trenutno preobčutljivost. Tvoja nekdanja razredničarka je odrasla oseba, ki učencem/dijakom predstavlja avtoriteto in jih vodi skozi izobraževalno pot, njeno življenje in življenje učencev/dijakov pa se posebej čustveno in izven šole ne prepleta. Glede na to, da praviš, da bi se po eni strani rada znebila teh občutkov, moraš dobro razmisliti, če je bila tvoja odločitev za nov program na isti šoli pravilna ali ne. Kot sem ti že napisala v prejšnjem odgovoru, nikoli ni prepozno, da svojo odločitev spremeniš. Namreč že sama na podlagi svojih čustev ugotavljaš, da ti navzočnost nekdanje razredničarke ne koristi, četudi si jo na nek način želiš. Zato ponovno razmisli, kaj je tisto, kar si v življenju resnično želiš doseči.

Napisala si tudi, da razmišljaš o iskanju pomoči pri razlagi matematične snovi in da bi to poiskala pri nekdanji razredničarki. Prepričana sem, da zaradi iskanja pomoči pri njej ne boš izpadla čudna, tečna ali nadležna, kot sama praviš, saj so učitelji na šoli tudi za to, da po potrebi nudijo dodatno razlago, a vendar že razmišljaš o tem, da bodo občutki nesproščenosti ponovno prisotni, kar bo problem pri učenju in tega se zavedaš tudi sama. Zato bi bilo morda dobro, da za pomoč prosiš kakšno sošolko/sošolca ali pa drugo učiteljico matematike. Prav tako lahko svoje težave v povezavi z matematiko zaupaš svojim staršem in skupaj skušate poiskati rešitev (morda se obrnete tudi na kakšnega zunajšolskega inštruktorja).

Če povzameva, glede na tvoje mešane občutke ob njeni prisotnosti in glede na občutke, ki jih doživljaš, ko opazuješ njo v odnosu z drugimi učenci/dijaki, se mi zdi smotrno, da se skušaš od nekdanje razredničarke čim bolj oddaljiti in se skušati zavedati, da je to tvoja učiteljica, ki jo kmalu ne boš več vsakodnevno srečevala in bosta živeli vsaka svoje življenje. Ob vsem tem pa se nikakor ne smeš počutiti krivo, manjvredno in zaradi svojih občutkov obračati jezo vase, saj si zelo zrelo in pogumno dekle, da si takšna čustva priznaš, o njih razmišljaš ter skušaš svoje težave razrešiti. Zato le zaupaj vase in pogumno naprej!

Želim ti vse dobro,

Anja Knez, dipl. psihologinja (UN)