Umaknjen iz družbe

Vprašanja na tosemjaz.net.
Mihaa1

Umaknjen iz družbe

ObjavaNapisal Mihaa1 » 15 Maj 2018 23:25

Zdravo,
sploh ne vem kje naj začnem. V osnovni šoli sem imel nekaj super prijateljic s katerimi sem sedaj v sredni šoli skoraj prekinil vse stike. Umaknil sem se na samo, ker se pač v življenju še iščem. V sredni sem spoznal enega res dobrega prijatelja, ampak sem ugotovil da je po res dolgih mesecih najino prijateljstvo še vedno v začetni fazi, mogoče ker sem bil jaz zadržan in nesproščen. To se je pokazalo ko se je začel v naslednjem letniku družit veliko bolj z še enim skupnim prijateljem ( imata več skupnih interesov- šport, avti). Glede na napisano izgleda kot da iščem pozornost. Težava ni v tem. Praktično sem vse stavil na najino prijateljstvo in zdaj sem ostal sam, sedim sam ker sta onadva večinoma skupaj. Z ostalimi sošolci se ne razumem najbolje ali pa se s tem umikam stran od njiju. Samozavest imam na nuli.

S tema prijateljema se v šoli še vedno kar dobro razumem. Izven šole pa se praktično nič ne družim z njima ker gremo usak po svoje. In res sem žalosten ko vidim druge skupince sošolk in sošolcev ki cele popoldneve preživljajo skupaj in se zabavajo. Torej iz osnovne šole mi ni ostalo skoraj nič trdnih stikov (pa še preselil sem se v drug kraj), sedaj je pa še na sredni šoli nisem uspel najti nekega pravega prijateljskega zavetja. In počasi se utapljam sam v sebi. Nikogar nimam več za pogovore, z nikomer se ne morem nasmejat, z nikomer se ne moram učit za šolo, z nikomer ne morem v kino ali športat. V zadnjih dveh letih sem postal povsem drugačen - nič več komunikativen, družaben, sproščen v družbi. Sicer ni vse tako hudo kot se sliši, ampak ko razmišljaš, da nimaš niti s kom praznovati rojstnega dneva, te malo stisne.
Nekaj prijateljev imam, ampak se pogovarjamo samo preko socialnih omrežij. V živo se sploh več ne znam zgovarjat. Sedaj v novem kraju ne morem najti nikogar niti nočem spoznavati novih ljudi ker težko vzpostavljam nove stike, zato tudi razni hobiji odpadejo. Kaj naj naredim? Počasi me načenja ta beda življenja ker se pogruntal da brez prijateljev zaradi lastne sreče pač ne gre. Lp M
Glooss

Re: Umaknjen iz družbe

ObjavaNapisal Glooss » 26 Maj 2018 16:25

Vidim da ti ni se nihce ni odgovoril. Sama se spopadam s podobno tezavo. Ne govorim veliko, nikoli ne znam cesa povedati ali poiskati pri cloveku teme za pogovor ki bi ga zares zanimala. Vcasih se prav cudim ljudem, ki znajo sprosceno priti do nekoga in kar tako zaceti pogovor. Sem bolj introvertirana, nekje v ozadju in vedno le poslusam. Terapevtka mi je svetovala naj malo vadim pogovor v zivo. Dam telefon na stran, grem mogoce do sosolke ali pa znanke, in povprasam kaj o hobijih, tekmovanjih, glasbi ki jo rada posluša. Vcasih uspe drugic ne. Vcasih se razvije prijateljstvo lahko da je bil le krajsi klepet. Ne bo slo ravno cez noc in po pricakovanjih ampak poskusi pocasi. Poslusaj kaj govorijo mogoce deli izkusnjo ki ti je blizu ali podaj mnenje. Ce slisis da gredo v kino ali na sok, vljudno povprasaj ce gres lahko zraven ker nimas cesa poceti ... Malce opazuj kdo ti je simpaticen ali pa ima podoben interes da najdes skupno tocko. Pomavadi pogovor stece sam od sebe. Ce se zalomi ne obupaj. Prijatelji so vedno tam nekje zunaj. Vse dobro❤
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Umaknjen iz družbe

Uredništvo » 22 Jun 2018 08:51

Odgovor svetovalke
_________________

Dragi Mihaal,

lepo si opisal svoje doživljanje in svojo potrebo po druženju z vrstniki. Potrebe, ki jih zadovoljujemo v odnosih z drugimi, imenujemo psihosocialne potrebe in niso za posameznika nič manj pomembne kot zrak ali hrana. S slednjima zadovoljujemo potrebe telesa, njihovo zadovoljevanje nas ohranja pri življenju. Ob druženju z drugimi ljudmi pa zadovoljujemo potrebe po spoštovanju, druženju, komunikaciji, pripadnosti, tudi ljubezni – brez slednjih bi sicer fizično preživeli, smo pa, kot zelo zrelo ugotavljaš tudi sam, težko zadovoljni, srečni.

Že sam ugotavljaš, da si v obdobju iskanja samega sebe. To iskanje v mladosti prinaša tudi spremembe v prijateljskih odnosih – z nekom se morda zbližaš, z drugim oddaljiš. Pogosto se v tem obdobju oddaljimo od sošolcev iz osnovne šole, ki so izbrali drugo srednjo šolo in se zato njihovi interesi in socialni krog začne razlikovati od našega. Ustvarjamo pa nova poznanstva, vse pogostjeje tudi z osebami nasprotnega spola. Pojavljati se začnejo tudi prve resnejše simpatije in zaljubljenosti. Čeprav ob koncu svojega pisanja praviš, da se ne želiš ukvarjati s hobiji, zato da bi preko njih pridobil prijatelje, iz tvojih besed vidim tudi, da se zavedaš, da drugega načina do večjega zadovoljstva s sabo in s svetom, ki te obdaja, ni. Če imate na šoli kakšno dejavnost, ki se ti zdi vsaj malo zanimiva, je to lahko lepa priložnost, da v svojem najbližjem, najbolj dostopnem okolju, najdeš nova poznanstva in spleteš novo socialno mrežo. Vsekakor boš v takšnih stikih našel veliko več osebnega zadovoljstva kot v spletnem kramljanju. Spletna socialna omrežja so zanimiva – po eni strani nam dajejo možnost na videz brezkončnega povezovanja z drugimi in občutek, da smo z drugimi tesno povezani, hkrati pa nas puščajo prazne. Stiki namreč niso 'živi', v njih ni tiste iskrenosti in nebesednega sporočanja, ki ju doživimo v živih kontaktih z drugo osebo. Velikokrat je nekaj lahko napisati, a v živo veliko težje izreči. Zato pa ima izrečena beseda (in kaj šele telesni stik, objem, pogled!), toliko večjo težo kot komentarji in emoticoni na spletu.


Praviš, da si se preselil. Selitev velja za enega najbolj stresnih dogodkov, saj prinaša v posameznikovo življenje velike spremembe in zahteva veliko prilagajanja. V obdobju mladostništva so spremembe in nenehno prilagajanje nanje že tako ali tako stalnica, tebe pa je doletela še selitev. Zato ni nenavadno, da se počutiš izgubljenega. Veš, iz izkušenj ti lahko povem, da je med dijaki veliko takšnih, ki se počutijo kot Marsovci – čutijo, da nimajo nobenega pravega prijatelja, da nimajo s kom preživljati prostega časa, težko se spomnijo koga, ki bi ga lahko povabili na rojstni dan ... To ne pomeni, da je z njimi kaj narobe. Morda težje vzpostavijo stike, ker so po naravi bolj zadržani, previdni, morda imajo kakšno skrivnost o sebi ali svojem življenju, za katero nočejo, da pride na plan, da ne bi izpadli 'čudni' in se zato izogibajo tesnejšim stikom z vrstniki. Vsi pa si želijo, da bili med vrstniki sprejeti in da bi imeli prijatelje. Tudi, če si zadržan po naravi in ne preveč komunikativen, je marsikdaj dovolj že to, da se sprostimo in smo v komunikaciji z drugimi to, kar smo - ljudje to začutijo in nagradijo z zaupanjem in iskrenostjo.

Praviš, da si imel v osnovni šoli dobre prijateljice, kasneje pa si prijateljeval predvsem s sošolcem, ki pa se sedaj več druži z drugim sošolcem, medtem ko se ti počutiš nekako odrinjenega. Praviš, da imata onadva več skupnih interesov. Res je, prijatelje si običajno izbiramo glede na svoje interese. To je razumljivo, saj imamo z ljudmi, ki imajo radi enake stvari kot mi, več 'materiala' za pogovor. Zato se običajno tudi bolje ujamemo z ljudmi, ki pripadajo isti generaciji kot mi sami. Glede na to, da si imel v osnovni šoli med prijatelji več deklet, in da te stereotipno 'fantovski' interesi (avtomobili, šport), ne pritegnejo, bi ti morda tudi sedaj bolj ustrezala družba deklet? Imaš morda med sedanjimi sošolkami kakšno, s katero bi lahko našel temo za pogovor in morda spletel prijateljstvo? Razmisli, kaj te zanima in potem še, kateri ljudje v tvoji okolici imajo morda enake interese. Lahko bi tudi ponovno poskusil navezati stik z nekdanjimi sošolkami – morda boš prijetno presenečen nad odzivom. Imate v šoli vzpostavljeno učno pomoč med dijaki? Če ti kakšen predmet leži, bi lahko morda komu pomagal do lepše ocene in preko tega mimogrede vzpostavil nov stik z vrstnikom. Imaš morda profesorja pri predmetu, ki ti je všeč, s katerim bi lahko navezal tesnejši odnos preko interesne dejavnosti ali preprosto izkazanega večjega interesa za predmet v razredu? Če meniš, da bi ti pomagal pogovor o težavah, ki jih doživljaš, bi ti svetovala tudi, da se obrneš na šolsko svetovalno službo – tam boš, upam, prav tako našel osebo, ki te bo znala podpreti in ti pomagala najti pot naprej.

Vedi, da v iskanju sebe in svojega mesta pod soncem nisi sam. To, da si se obrnil na nas, kaže, da si pripravljen nekaj narediti, da bi ti bilo bolje. In to je prvi korak v smeri pozitivnih sprememb. Želim ti veliko uspeha pri navezovanju novih stikov in ohranjanju ter poglabljanju obstoječih. Vesela bom, če se boš še oglasil in povedal, kako ti gre.

Pošiljam ti prijateljski pozdrav.

Nives Laul, univ. dipl. psihologinja