Kaj naj storim

Vprašanja na tosemjaz.net.
Kaj naj storim

Kaj naj storim

ObjavaNapisal Kaj naj storim » 13 Maj 2018 19:20

Prosim objavite samo odgovor.

/izbrisano v uredništvu/
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Kaj naj storim

Uredništvo » 15 Maj 2018 10:55

Odgovor svetovalke
___________________

Drago dekle, prvo in najpomembnejše, kar ti želim in moram reči, je naslednje: nisi kriva ti, za nič od tega, kar se ti je dogajalo z bratrancem. Kako naj bi deklica, otrok ustavil nasilje starejšega bratranca? Tudi mama, ki si ji zaupala in bi te morala takoj zaščititi, tega ni storila in verjetno je še sedaj med vama, teboj in mamo, nezaupanje.

Imaš koga, ki mu lahko popolnoma zaupaš in ti je lahko v oporo, ko čakaš na razgovor pri psihologinji 8. julija ? Stara mama, razredničarka, katerakoli odrasla oseba v tvojem okolju ? Da, dolgo obdobje čakanja je to. A obenem je pomembno, da si se odločila poiskati pomoč zase, za rezanje, s katerim se nekako podzavestno "kaznuješ" za spolne zlorabe, ki si jih morala prenašati in ki so se ti močno zarezale v dušo. In telo, ki te sili k samopoškodovanju, rezanju. Kot razumem, si se odločila prekiniti molk in spregovoriti s psihologinjo o svoji stiski. Ne samo o rezanju, tudi in predvsem o spolnih zlorabah v tvojem otroštvu. O tem, da se čutiš kriva za svojo stisko. O razlogih, ki te vodijo k rezanju. O nočnih morah, ki te preganjajo . To, kar doživljaš, doživljajo deklice, dekleta in ženske, ki so bile žrtve spolnih zlorab. Težko je spregovoriti o tem, kaj smo hudega doživeli, kajti pogovor o tem doživljamo kot ponovno nasilje. Preveč boli. Zato te razumem in te obenem trdno, močno podpiram v tem, da poiščeš pomoč zase. Da spregovoriš s strokovnjaki in čutečimi sogovorniki v eni osebi; da se razbremeniš stiske. Že to, kar si nam zaupala v tej spletni svetovalnici, je pomemben korak zate in naj te vzpodbudim, vztrajaj in bodi prijazna do sebe, bodi prizanesljiva do sebe, rada se imej, poišči najboljšo pomoč zase. Odloči se, da hočeš živeti, živeti drugače kot doslej. Ne dovoli, da umira tvoja duša, košček za koščkom, kot sama opisuješ svoje občutke. Vse, kar opisuješ, priča o tem, da si močna in trdna, da se znaš boriti. Moraš se boriti zase, in vem, čutim tako, da boš zmogla.

Naj ti bo v oporo in pomoč tudi pogovor v tej svetovalnici. Še se oglasi, prosim in sporoči, kakšno pomoč bi morda še potrebovala. Razmišljaš o tem, da bi zamenjala okolje, da bi odšla - vsaj začasno - od doma, kjer se je nasilje dogajalo in kjer nisi našla podpore pri mami? Bi se želela, tudi anonimno, pogovoriti s kom po telefonu ? Razmišljaš o tem, da bi bratranca naznanila ?

Nisi kriva ti, deklica. Res pa je, da ti nihče ne more pomagati brez tvojega privoljenja in sodelovanja. Strokovna pomoč pomeni, da ti , najprej od vsega, nočemo otežiti življenja še bolj, kot je samo po sebi zate. Da te želimo poslušati, razumeti. Da te razbremenimo občutkov krivde. Da s teboj iščemo vse tisto, kar te veseli, te vleče v prihodnost, ti vrača zaupanje vase in v druge ljudi.

S teboj sem, želim ti biti v oporo. Prosim, še piši.

Lep pozdrav,
Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja
Kaj naj storim

Re: Kaj naj storim

ObjavaNapisal Kaj naj storim » 29 Maj 2018 21:52

Pač nevem kaj vam naj povem da bi komu to zaupala se sliši grozno vsaj meni v meni vrejo čustva sramu, straha, ničvrednosti, krivde to pa zato ker tega nisem mogla končati prej ali pa se ga izogniti da se to sploh nebi začelo res vam hvala za odgovor
Kaj naj storim

Re: Kaj naj storim

ObjavaNapisal Kaj naj storim » 10 Jun 2018 21:18

Lahko prosim za odgovor
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Kaj naj storim

Uredništvo » 11 Jun 2018 10:36

Pozdravljena Kaj naj storim.

Tvoje sporočilo smo že posredovali eni izmed naših svetovalk, ki bo v kratkem odgovorila na tvoje vprašanje.

Lep pozdrav iz uredništva
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Kaj naj storim

Uredništvo » 13 Jun 2018 15:14

Odgovor svetovalke
___________________

Pozdravljena,

poskusiva najti pot, ki te bo varno vodila iz stanja ujetosti, v katerem si. Naj ponovim, nikakor za vse, kar se ti je dogajalo, kar preživljaš zdaj, NISI KRIVA TI !!! Pomembno je, da se okrepiš, zbereš moč in sprejmeš takšne odločitve, ki te bodo opremile za prihodnost. Vem, še tebi sami je težko "poslušati se", in meniš, da tega ne moreš zaupati nikomur. Tudi zato, ker vse doživljaš znova in znova. Vendar te vsa doživetja dobesedno morijo do te mere, da ne spiš, da iščeš olajšanje v rezanju, da ne vidiš svetlobe podnevi. Prosim te, pomisli , kakšna oblika pomoči je zate sprejemljiva. Morda klic na TOM telefon, ki je tudi anonimen , a gre za pogovor v živo. Morda klic v katerega od Kriznih centrov za mladostnike ? Moraš pretrgati krog, ki te obdaja in v katerem se čutiš ujeta. Spregovori, napiši; v stiski si in rabič pomoč. Ti sama narekuj, kakšno pomoč potrebuješ. Vem, zmoreš in zato želim, da ostaneva v stiku. Tvoja vprašanja niso objavljena, samo moji odgovori. Prosim te, ubesedi to, kar ta hip najbolj potrebuješ. Pravzaprav je tudi tale najin "pogovor" pomemben, ali ne? Razkleniva obroč, ki te teži, skupaj in odločno.

Lep pozdrav,
Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja
Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja
Kaj naj storim

Re: Kaj naj storim

ObjavaNapisal Kaj naj storim » 16 Jun 2018 23:44

Najprej vam najlepša hvala za odgovor. Meni zelo veliko pomeni to dopisovanje saj vem da vam s tem ne grem na živce ali vam ne težim... Strah me je kako se bo odvijalo vse skupaj če povem psihologinji bo ona povedala mami in nevem kako bi se to končalo... Strah me je same sebe nevm kaj in zakaj počnem to s svojim telesom vsakič huje je z mano minevajo leta od tega zakaj nemorem enostavno na to pozabiti zakaj je moralo to ostati v moji glavi rada bi da se vsi občutki nehajo dobivam panične napade in mi je grozno strah me je živeti in kaj šele da bi pomislila nato da bi imela fanta ko že samo pomislim na to se mi vse zagnusi res nevem kaj naj
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Kaj naj storim

Uredništvo » 20 Jun 2018 11:44

Odgovor svetovalke
__________________

Hvala, ker ohranjava stik. Hvala za tvoje zaupanje. Čutim s teboj. Vem, v tvoji glavi so viharji, vedno znova podoživljaš vse, kar si doživela. Menim, da psihologinji (verjetno si v kratkem dogovorjena za razgovor z njo, vsekakor potrebuješ razgovor v živo, le tako boš lahko deležna prave pomoči, podpore ) lahko povsem zaupaš. Mimogrede, saj veš, da sem tudi jaz psihologinja; sicer že upokojena a vendar. Ne razumem pa tvojega strahu, kaj bo, če psihologinja pove mami. Kot sem razumela, si svoji mami zaupala, kaj se ti dogaja, a ni ukrepala takoj in odločno. Veš, pogosto ljudje odmislijo stvari, ki so zanje neprijetne. Še ne tako dolgo nazaj je veljalo za nekakšno "ljudsko modrost", da se o dogodkih, ki so boleči, zoprni, ne govori. Če se ne govori, se nič ni zgodilo. Če ne obnavljaš dogodka, ga "pozabiš". Pa ni tako. Moraš spregovoriti o tem, kar čutiš. O jezi, bolečini, sramu, tudi občutkih krivde, brezizhodnosti, ujetosti, strahu pred stiki s fanti, strahu pred prihodnostjo. Očitno ti mama ni znala, ni zmogla pomagati tako, da bi te zaščitila pred stiki z "njim". Ne vem, koliko je bil takrat star. Ne vem, koliko si stara zdaj. A vem trdno, da vse najino dopisanje potrjuje tvojo odločitev, da poiščeš pomoč zase, saj vse, kar se je nabralo grenkega v tvoji duši, kliče po pomoči. Moram ponoviti, in prosim, ponavljaj sebi, za moč in za korajžo. NISI KRIVA ZA TO, KAR SE TI JE DOGAJALO. NISI ŠIBKA, KER NE ZMOREŠ POZABITI. To, da iščeš pomoč, dokazuje, da si zrela, odgovorna mladostnica in da hočeš presekati s preteklostjo. Le tako se boš lahko posvetila prihodnosti, ciljem, ki so pred teboj. Le tako boš lahko zaupala drugim ljudem in predvsem sebi.

Še nekaj želim poudariti, drago dekle. Ponavljam, ne vem, koliko si stara. A vsekakor imaš možnost in pravico zahtevati od psihologinje, od strokovnjaka, h kateremu boš šla v kratkem, da ostaja pogovor med vama zaupen. Samo vajin, kot je tale samo najin pogovor. Psihologinja ti bo povedala, kakšni so možni nadaljnji koraki. Vsakega od njih bo utemeljila, povedala, kaj to pomeni tudi in predvsem zate. Vsa vprašanja, povezana z mamo in tudi z naznanitvijo "njega", bosta osvetlili v razgovoru skupaj. In samo od tvoje volje, s tvojim izrecnim soglasjem, bodo storjeni vsi nadaljnji koraki. Pogovor poteka na tak način. Če ne bo, če boš čutila nezaupanje v sebi, se ravnaj po svojih občutkih. Sprašuj, pripoveduj, išči odgovore. Zanesljivo noben od takšnih razgovorov, ko nekako brskaš po sebi, ni prijeten. Boli, pogosto še bolj, ko pripovedujemo o nečem bolečem. Kot da podoživljamo vse, kar je bilo, še bolj intenzivno in še bolj boleče. A morala boš čez vse to, da boš zmogla naprej. Prav zato rabiš moč, in moja močna želja je, da sem ti pri tem v oporo. Za spodbudo. Vprašaj še, karkoli ti pade na pamet. Povej, kolikor lahko. Tvoja vprašanja, odzivi na moje odgovore, niso javno objavljeni, ostajajo le med nama. Zato imenujem tistega, ki ti je prizadejal toliko bolečine, v "navednicah".
Da, bližajo se počitnice, in kar si najbolj želim je to, da bodo počitnice zate takšne, ki te bodo razbremenile.

Čakam na tvoj odziv. V mislih sem s teboj, pobožam te po laseh. Naj te pomirim in dodam moč.
Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja
Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja
Kaj naj storim

Re: Kaj naj storim

ObjavaNapisal Kaj naj storim » 07 Jul 2018 19:55

5junija sem dopolnila 18 let nič ni drugače vse je ostalo enako on je bil takrat star približno 20 morem vam povedati da sem že imela prvi razgovor z psihologinjo in zdi se mi vredu rekla mi je da vse kar se midve tam pogovarjama ostane tam notri nevem kaj pa je glede zlorabe prvi pogovor je potekal vredu dokler ni vprašala če je v meni kaj takšnega kar še nikomur nisem povedala bila sem tiho nisem vedela kaj ji naj rečem rekla mi je da lahko odgovorim samo z da ali z ne in nebo več ničesar spraševala o tej temi da ko bom pripravljena ji bom povedala sama naslednji termin imama že zelo hitro strah me je kaj mi bo rekla morala sem rešiti test depresivnosti in me je strah da nisem obkrožila kaj narobe strah me je vsega nevem kako se naj odzovem če me bo vprašala ali sem bila zlorabljena res me je strah
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Kaj naj storim

Uredništvo » 11 Jul 2018 07:29

Odgovor svetovalke
_________________

Naj te strah počasi zapusti in naj ga nadomesti zaupanje, ti želim ob tvoji polnoletnosti, drago dekle. Res je, nič se ne spremeni, kot si zapisala, a vendar se je. Navezala si stik s strokovnjakinjo, ki ji lahko zaupaš, s katero se lahko odkrito pogovarjaš. Poveš o sebi le toliko, kolikor lahko. Veš, zaupanje se vzpostavlja počasi, postopoma, in prav je, da greš na razgovore s psihologinjo sproščeno, brez posebnih pričakovanj. Posebej do sebe.

Ničesar, prav ničesar nisi odgovorila "narobe" na testu depresivnosti, kot si zapisala. Vsi odgovori so pravilni ! Vsaka oseba je drugačna, posebna, in ne glede na to, da nekako "samocenzuriramo" svoje odgovore, se te posebnosti nekako ujamejo v naše odgovore. Test sam zase nič ne pomeni; odpira pa lahko iztočnice za nadaljni pogovor, za pomoč, ki je in bo namenjena samo tebi. Kot ti je povedala psihologinja, povej toliko in tako in takrat, ko boš tako začutila. Drži pa, da toliko časa, dokler boš imela svoja "vrata" trdno zaprta in ne boš ubesedila bistvo, razlog svoje stiske, toliko časa prava pomoč ne bo mogla do tebe. Povedati drugemu o tem pomeni, da poveš še enkrat tudi sebi, in to boli, zanesljivo.

Morda tudi tvoji psihologinji lažje napišeš, kot poveš ? Morda poskusiš tako, ni nujno, da samo ti odgovarjaš in ona sprašuje. Lahko vprašaš tudi ti. Predvsem pa, ne hodi k njej s strahom. Ta strah, ki te spremlja, je strah pred priznanjem; s tem boš ponovno doživljala vse, kar te je prizadelo, in tega se zavedaš, bojiš. Prepusti se pogovoru, tako kot se najinemu dopisovanju, in ko bo pravi čas, povej, napiši, zaupaj svojo stisko. In prosim, najdi v teh počitnicah tudi čas zase, za druženje z drugimi, za drobna veselja. In prosim, ohraniva stik. Pogosto mislim nate in vem, da si imenitno dekle. Zaupaj si, zaupaj drugim, ki so zaupanja vredni.

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja
Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja