Dvig samozavesti in komunikativnosti

Vprašanja na tosemjaz.net.
Nejc69
Objave: 1
Pridružen: 11 Feb 2018 19:50

Dvig samozavesti in komunikativnosti

ObjavaNapisal Nejc69 » 13 Feb 2018 21:25

Pišem vam ker opažam več problemov z svojo samozavestjo in komunikativnostjo večinoma med sošolci in vrstniki.
Kot prvo imam problem že z tem da sošolca oz. vrstnika (ki ga poznam) pozdravim saj je velikokrat pozdrav edina reč katere se spolnim reči in se mi to da rečem samo zdravo in mogoče še kako si brezvezno. Posledično se jim velikokrat pridružim oz. grem mimo njih brez besed. Še takrat ko pa pozdravim velikokrat to rečem bolj potiho in se nikoli ne ponavljam (če me oseba/skupina ne sliši oz. ne opazi).
Moj drugi problem je da sem ves čas tiho ko se vsi ostali pogovarjajo in se v pogovor nikoli ne vmešam, da bi povedal tistega malega kar imam za povedati (v takih situacijah nočem izpasti nevljuden, ne vidim potrebe po govorjenju, ali pa se mi zdi to kar imam za povedati manj vredno saj velikokrat ko kaj povem ne dobim veliko pozornosti ali pa me osebe sploh ne slišijo saj vse povem preveč potiho).
Posledično je moj tretji problem to, da se med njimi ne znam postaviti zase še posebej ko mi (nekateri od njih) odčitajo, da sem nesocialen, nekomunikativen, včasih celo čuden, da si nikoli ne bom našel punce.... Zaradi vsega tega se jim izogibam, se bojim da se bom z njimi srečal izven šole in da bom moral pojasniti kaj delam. Poleg tega jim nočem zaupati kaj delam v prostem času, kakšne probleme imam in podobno (kar bi mi olajšalo odgovarjane njihovih vprašanj).Problem imam tudi ko se poskušam vključiti v katero od ostalih stvari ki jih počnejo skupaj (igranje nogometa, igranje igric med uro, dobivanjem na pijači izven šole…) saj ko se o teh stvareh pogovarjajo oz. te stvari počnejo velikokrat nimam dovolj samozavesti da bi se izpostavil in jim rekel da se hočem pridružiti.
Velike problem imam tudi pri pogovarjanju z tujci saj jih nikoli ne pozdravljam, ko grejo mimo mene na ulici (nekaj časa sicer sem ampak sem se naveličal ker mi večina ljudi ni odzdravila) in se z njimi nikoli ne spuščam v pogovor, tudi ko mi je zelo dolgčas in bi to najraje storil (npr. v čakalnicah) ali pa ko bi bilo le to pričakovano (ko sem bil pred kratkim hospitaliziran v bolnici sem rabil predolgo da sem se predstavil obema fantoma, ki sta bila v isti sobi z mano)
Imam skratka več problemov in ne vem kako jih rešiti.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Dvig samozavesti in komunikativnosti

Uredništvo » 15 Feb 2018 10:56

Odgovor svetovalke
________________

Pozdravljen, Nejc.

Hvala za tvoje pismo in odkrito deljenje svojih občutkov.

Verjamem, da ti ni lahko, saj se verjetno počutiš precej osamljeno, ampak to je nekaj, kar se da izboljšati.

Najprej lahko vadis svojo komunikacijo z ljudmi, s katerimi se počutiš sproščeno in dobro, npr. s svojo družino, bratranci in sestričnami, najboljšimi prijatelji itd. V "varnem" okolju se boš ojačal, postal bolj samozavesten in trden. To lahko potem vadiš na sošolcih ali pa si vnaprej pripraviš vprašanja, ki jih lahko zastaviš.

Poskusi se tudi zavedati, da samozavest ne zraste čez noč, ampak je treba vaditi, se izpostaviti, tvegati, kar ni lahko, se pa izplača.

Prvi mesec lahko tudi opazuješ (in si kasneje zapišeš) druge in o čem se oni pogovarjajo, potem pa naslednjič sam poskusiš kaj podobnega. Uči se od drugih. S tem ni nič narobe. Vsi smo bili enkrat sramežljivi in nismo vedeli, kaj reči (še posebej tujcem ali ljudem, ki jih ne poznamo dobro). To se lahko izboljša z leti in z vajo.

Sčasoma bi bilo dobro, da se tudi malo izpostavis in deliš del sebe. Tako se boš lažje približal drugim in tudi drugi te bodo lažje vključili in sprejeli. Poskusi tvegati korak za korakom, in sčasoma ti bo vedno lažje. A brez izpostavljanja, tveganja in sodelovanja ne bo rasti, izboljšanja. Na žalost tu ne obstaja nobena bližnjica.

Je pa tu še eno dejstvo: nekateri ljudje so bolj odprti (ekstravertirani), drugi pa bolj zaprte, tihe narave (introvertirani). Vsak od nas se rodi z določenim značajem, ki ga do neke mere lahko oblikujemo, a nikoli popolnoma spremenimo. Če si po naravi introvertiran, ni s tem nič narobe, se pa moraš naučiti, kako sprejeti svojo drugačnost, kar ni vedno lahko. Ko to sprejmes, te tudi ne bo prizadelo, če se ti drugi kdaj posmehujejo.

Če ti nič od tega ne bo olajšalo situacije in te bo še naprej zelo oviralo, pa lahko poskusiš tudi z obiskom psihologa. Ob tem naj poudarim, da to ne pomeni, da je s tabo kaj narobe. Redni obiski lahko izboljšajo tvojo samozavest, ki je (kot rečeno) dolgotrajen proces in zahteva precej trdo delo na sebi. Čeprav se to morda sliši malo zastrašujoče, pa ti lahko obljubim, da se izplača.

Srečno.
Marjetka Gojkošek, mag. psih.