kalorije

Vprašanja na tosemjaz.net.
Zgubljena punca
Objave: 2
Pridružen: 01 Jan 2018 19:35

kalorije

ObjavaNapisal Zgubljena punca » 01 Jan 2018 20:10

Zdravo. Stara sem skoraj 18 let in imam en problem za katerega ne vem kam se obrniti. Gre za motnje hranjenja. Že nekaj časa (2-3 leta) sem zelo nezadovoljna s svojo postavo. Že zelo dolgo časa se obremenjujem s hrano. Včasih sem bila zelo požrešna punca. Jedla sem zelo ne zdravo hrano. Kmalu je prišlo do obdobja bulimije, anoreksije, pretirane telovadbe.. vendar ni bilo hujših zapletov. Pred približno pol leta sem kar na enkrat začela z ''zdravim načinom življenja''. Začela sem računati kalorije (da ne pojem preveč), pila samo vodo, po 6 uri nisem več jedla, nobenih sladkarij ali nezdrave hrane, veliko telovadbe, lahka-nizkokalorična hrana itd. V približno 1 mesecu sem izgubila tudi 5kg. Imela sem sicer problem saj je izginila moja menstruacija za nekaj časa. Problem je bil, da sem čedalje več hrane brisala iz jedilnika, saj so imele ''previsoko kalorično vrednost''. In kmalu sem začela jesti zelo enolično. Tudi banana ali pa jabolka je imela že preveč kalorij zame. Zadnje čase pa opažam tudi, da imam dneve ko se prenajem nezdrave hrane- ''zbašem'' vse vase, nato pa pridejo dnevi ko nič ne jem. Velik strah imam, da bi se zredila nazaj in bi bila taka kot včasih. Strah me je vsake kalorije ko jo pojem. Mogoče se bo čudno slišalo, vendar ko imam dneve ko nič ne jem se počutim psihično zadovoljna, saj ne spravim nobene kalorije vase in vem da se ne redim nazaj. Moji družini, ter fantu grem že zelo na živce, saj jim ves čas težim s hrano (koliko kalorij ima kaj, da sem že preveč pojedla danes itd.). Res nevem kaj naj. Res me muči hrana, saj je edina stvar o kateri razmišljam. Obsedena sem že s hrano. In mi gre tudi meni zelo na živce, ampak me je hkrati zelo strah kalorij, ter da bi se zredila nazaj.
Zelo bom hvaležna če bo kdo videl to in mogoče znal svetovati. Hvala že v naprej.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: kalorije

Uredništvo » 10 Jan 2018 13:07

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena,

Kot vidiš, sem si vzela kar nekaj časa za razmislek, preden sem ti odgovorila. Vse kar opisuješ, so namreč tipični znaki motenj hranjenja, pa niti ni tako pomembno, za katero obliko gre - anoreksijo, bulimijo, prisilno prenajedanje, ortoreksija,… Hrana je središče tvojega dogajanja, vse se vrti okoli hrane in kalorij, ki jih s hrano zaužiješ, okoli tvoje telesne teže. Ukvarjanje le s hrano, ki je za okolico že moteče. Vem in te razumem, da tale moj odgovor ni ravno prijeten. Vem, da verjetno nisi pričakovala tega, a svetujem ti, da čimprej poiščeš strokovno pomoč. Možnosti je kar nekaj, vse ne bodo ravno hitre, a se splača. Življenje brez motenj hranjenja je drugačno, bolj polno in nosi cel kup radosti, za katere zdaj enostavno ne najdeš časa.

Ker ne vem, kje živiš, ti težko svetujem bolj konkretno. Za začetek se lahko obrneš na svojega izbranega osebnega zdravnika in se pogovoriš z njim in skupaj poiščeta najboljšo rešitev in najbližjo obliko pomoči. Ta pot je morda še najlažja. Lahko se po pomoč obrneš tudi na šolskega psihologa ali pa morda pokličeš na svetovalnico za motnje hranjenja Muza, kjer nudijo individualno ali skupinsko obliko pomoči. Zdravljenje motenj hranjenja poteka tudi v Enoti za motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki in nekaterih psihiatričnih ambulantah po Sloveniji, za to pa boš potrebovala napotnico svojega osebnega zdravnika, pa tudi čakalne dobe so včasih kar dolge.

Predlagam, da malo razmisliš, lahko mi ponovno pišeš, da bova skušali najti najhitrejšo in najbolj optimalno rešitev. Verjemi, se splača in zaslužiš si polno mladost brez tega večnega obremenjevanja s kalorijami.

Lep pozdrav,

Alenka Hafner, dr.med.,
specialistka javnega zdravja
Zgubljena punca
Objave: 2
Pridružen: 01 Jan 2018 19:35

Re: kalorije

ObjavaNapisal Zgubljena punca » 12 Jan 2018 19:25

Zdravo. Hvala, da ste si vzeli čas zame in mi odpisali. Problem je, da ne želim mojo družino s tem obremenjevati. Ko sem mamici enkrat povedala kaj se dogaja je bila zelo zaskrbljena. Tudi ponoči je slabo spala itd. Zdaj pa sem ji rekla, da sem se poboljšala in da je v redu, samo zato, ker nočem, da bi bila slabe volje in zaskrbljena. Zadnje dni sem poskušala delati na tem, da bi se zboljšala, vendar ne gre. Ves čas, res ves čas razmišljam samo o hrani. Toliko razmišljam kaj ne jest, da postanem samo še bolj lačna, in če slučajno kaj potem pojem se počutim grozno. Na jok mi gre, bruham itd. In mi gre ZELO NA ŽIVCE! Čez dan sploh ne morem nič delati, saj samo čakam kdaj bom lahko jedla (dovolim si 3 ne kalorične obroke na dan). Kot, da bi mi nek glas v glavi ves čas težil s hrano in kalorijami. Sem iz okolice Novega mesta. Po eni strani si ne želim vpletati naših in si želim sama rešiti, po drugi strani pa bom imela krivo vest če ne povem. Samo skrbi me, da bi me ''silili'' jesti, ker si ne želim. Res nočem se zredit nazaj. Rada bi bila suha. Vendar mislim, da ni tako hudo, da bi rabila strokovno pomoč, saj mislim, da nisem tako hud primerek in nisem tako ''shirana'' kot ostale. Nevem.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: kalorije

Uredništvo » 23 Jan 2018 13:38

Odgovor svetovalke
________________

Pozdravljena,

razumem vse tvoje pomisleke, a moram hkrati še enkrat poudariti, da je stvar resna in predvsem, da bo lažje obvladljiva, če boš poiskala neko stalno strokovno pomoč. Razmišljala sem, da bi se, če v tem trenutku ne želiš obremenjevat domačih, morda lahko obrnila na Društvo Muza (tel.: 01 425 03 38 ali e-mail: [email protected]). Tam se lahko dogovoriš za individualno svetovanje ali pa za vključitev v skupino. Predvsem slednje se mi zdi, da bi bilo zate zelo v redu. Glede na dejstvo, da se bližaš 18. letu, se mi zdi, da tudi ne preveč težko izvedljivo.

Sporoči, kakšen se ti zdi ta predlog.

Lep pozdrav,
prim. Alenka Hafner, dr. med.,
specialistka javnega zdravja
kaix4

Re: kalorije

ObjavaNapisal kaix4 » 24 Jan 2018 19:58

hej, jaz bi ti le rada povedala da sem na istem mestu ko ti, imam MH že 6 let in prosim poišči si pomoč ker vem kakšno trpljenje je. jaz sem bila zarad anoreksije v bolnici in potrud se da ne boš tudi ti šla (ali ponovno ali prvič?) tja ker ti vzame le kake pol leta pa meni ni nič pomagalo. najdi si kakšno psihoterapijo ker ful pomaga. jaz hodim že 3 leta, bila sem že kao zdrava, pa sem spet zbolela za anoreksijo, ampak brez terapije bi bla že zdavnej mrtva. plus jaz hujšam zaradi moje mame ker je grozna do mene. ful je hudo in ti želim da se rešiš tega ker veva obe kakšno trpljenje je to. mislim nate in držim pesti xoxo