Pomagajte mi!

Vprašanja na tosemjaz.net.
Izmučen

Pomagajte mi!

ObjavaNapisal Izmučen » 01 Maj 2017 21:04

Pozdravljeni!
Kje naj sploh začnem. Sem 19 let star fant. Imam kar nekaj problemov, ki me žrejo.
Najprej bi rad povedal, da sploh ne vem kako bi vse probleme ubesedil in upam, da ne bom kaj pozabil. Pa opravičujem se že v naprej, ker bo sporočilo najbrš kar dolgo.
Že od malega nisem normalen, saj imam sindrom(ne vem sploh kako se imenuje natančno), in govorno napako. Zaradi sindroma imam tudi že na prvi pogled nekoliko drugačen obraz. Od kar se spomnim sem imel težave, saj so se mi že od malega posmehovali, zmerjali in vse kar spada zraven. Že takrat se spomnim, kako mi je bilo hudo hoditi v vrtec, in OŠ. Vedno so kazali s prstom name in se obračali vame itd. Z leti se je nekoliko popravilo in sem več ali manj bil pač sprejet v družbo, imel kolege, ampak vedno je bila nekakšna kako bi rekel varovalka med mano in ostalimi. Z leti sem seveda dobil strah pred javnim nastopanjem, vedno sem imel občutek, da me vsi gledajo, da se mi bodo vsi smejali. Tudi danes ni nič drugače. Strah me je skupine ljudi(tudi če večinoma poznam ljudi), ker imam vedno občutek, da me vsi gledajo, in se pogovarjajo o meni in nasploh se bojim spoznavanja novih ljudi, ker se bojim njihovega odziva. Veliko krat me občutek ne vara in res opazim kako(še posebej mlajši otroci in punce nasploh) strmijo vame in se smejijo. Pač jaz se delam kot, da mi je vseeno, ampak tisti moment tako vre v meni, da bi najraje komu kaj fizično storil. Ko grem po ulicah in cestah, kjer me ne poznajo ga praktično ni človeka, da me ne bi pogledal(na tak način pač lejga kakšen je pa ta). Opazil sem tudi, da se mi v nelagodnih situacijah začnejo tresti roke. In to se nabira leta in leta. Vedno bolj se tega zavedam, in vedno bolj me to boli. Veliko krat se sprašujem zakaj jaz, kaj če bi bilo boljše če se ne bi rodil. Tudi odnos do ljudi z moje strani se je spremenil. Vedno manj zaupam, vedno bolj sem razdražljiv in živčen(kar so opazili tudi domači) in zdi se mi kot, da čustveno nisem pravilno razvit(ne vem ali je to zaradi odnosa drugih do mene ali....) . Veliko krat poskušam, da čim manj govorim in se izogibam pogovorom . Veliko krat razmišljam o smrti, že nekaj let. Imel sem tudi obdobja, ko sem se bal, da bom umrl.
No sedaj bi rad napisal še o enem problemu in sicer o moji spolni usmerjenosti. Sem biseksualec, kar sem spoznaval več let in sedaj mislim, da lahko potrdim, da sem. To pa še poslabša moj problem o katerem sem prej pisal. O moji usmerjenosti si nikomur ne upam povedati, kaj šele, da bi poskušal navezati bolj tesen stik z nekom, ki mi je všeč(moški, ženska), ker itak vem, da me zaradi mojega izgleda in vsega skupaj ne bo noben imel tako rad. Težko je vse skupaj zadrževati v sebi in se navzven kazati, da nimaš večjih problemov. Saj ne rečem, ravno tako grem ven, se poveselimo, kaj spijemo in se družim z ostalimi. Veliko krat ravno, ko spijem toliko, da sem pod vplivom sem včasih še bolj žalosten in sam pri sebi razmišljam, da bi bilo boljše če me ne bi bilo. Vmes sem še kadil saj sem si rekel tako ali tako je že hudo, saj ne more biti slabše. Kajenje sem nato opustil na srečo. Tudi na zabavi me več krat mine, ker vidim, da spet nekdo s prstom kaže name in se smeji, kar me takrat zelo zamori in grem pač domov saj ne zdržim. Vsi tile problemi in stiske, ki sem jih naštel(in najbrš tudi kakšno stvar pozabil napisat) se nabirajo leta in leta in to se seveda pozna na mojem obnašanju, na mojem počutju in pogleda na svet. Ne vem kaj bi sam s sabo in kako naj si pomagam. Upam, da sem kolikor se je dalo napisal razumljivo in se opravičujem če sem pisal nepovezano in skakal malo iz teme v temo.

Hvala za vaš čas in pomoč!
Kuza123

Re: Pomagajte mi!

ObjavaNapisal Kuza123 » 03 Maj 2017 17:08

Ojla!
Ukvarjal bi se lahko s kaksno dejavnostjo recimo jahanje jaz ga profesionalno treniram in res pomaga ko si zalosten ali pa slabe volje ker konj ze takoj vidi kaksne volje si ce si slabe te vedno hoce razvedriti. Res najdi si kaksno dejavnost. Konj te ne obtozuje in ne gleda kaksen si ti po zunanjosti ali imas kaksno napako to njega ne zanima njega zanima samo to da si ti srecen in prijazen po srcu. Ko si bos nasel nekaj za trenerat. Se ne bos vec obremenjeval s tem kaksen si.
Lp kuza123
:))

Re: Pomagajte mi!

ObjavaNapisal :)) » 03 Maj 2017 23:33

Cetudi te narava ni nagradila z enakim izgledom, kot ga imajo ostali, si kljub temu lepa oseba. To je razberljivo iz nacina, kako pises. Mislim, da je lahko vsak, ki te pozna vesel.

In prosim, ne meri svoje vrednosti na podlagi nekih malomescanskih "pametnjakovicev." Tvoji mozgani sodijo v visji krog kot pa na zabave, kjer se zenske vlacijo po vseh tipih in se slednji slinijo ob pogledu nanje. Vsi vecji romantiki: Preseren, Byron, Heine, Leopardi... so imeli tezave, ker so bili drugacni. Samo najti moras PRAVE ljudi. Najti mores Matijo Copa svojemu Presernu. :)

Ne pozabi, da si poseben v vseh najboljsih smislih. Cetudi te nisem videla, to vem.

Vse najlepse :)
Izmučen

Re: Pomagajte mi!

ObjavaNapisal Izmučen » 04 Maj 2017 15:26

Hvala za nasvete in lepe besede!
jazverjamem
Objave: 349
Pridružen: 08 Maj 2012 17:23

Re: Pomagajte mi!

ObjavaNapisal jazverjamem » 05 Maj 2017 10:38

Pozdravljen,

sem pogledal tvojo temo in se odločil, da ti tudi sam nekaj napišem. Ne vem. Mogoče se boš počutil bolje. Včasih besede sovrstnikov pomenijo več, kot nasvet strokovnjaka. To vem iz lastnih izkušenj :=)

Ja. Če mene nekdo vpraša ali mi je izgled človeka pomemben. Bom prikimal. Tega pa ne gre enačiti s tem, da so mi všeč ljudje, ki so mišičasti itd. Imam svoj okus. Povsem logično je, da si nismo vsi enaki in da vsak zgleda drugače.

Ne vem kakšen si. Niti nočem ugibati. Pojma nimam. Lahko pa ti povem, da je tvoje mnenje o sebi subjektivno. Je tvoje mnenje in ti živiš s tem. Veš, ni ti potrebno mnenje nekoga drugega sprejeti kot tvojo realnost. Bodi, kar si in zvest sebi. Bodi sprememba, ki jo želiš videti v sveti. Bodi ti. Začetek je težak - vem - se pa obrestuje na dolgi rok. Ni ti potrebno spreminjati svojih hib - te so del tebe - sprejmi jih. Takšne kot so. Spremeniti jih tako ali tako večinoma ne moremo.

Najdi si hobi. Meni je pomagal tek na dolge proge :) Misli in bodi sam. Vzemi si čas zase in premisli kaj
želiš v svetu in v SVOJEM življenje. Ni lahko. Je pa mogoče.
Kar se tiče tvoje spolne usmerjenosti. Da. To je nekaj novega. Še ena dodatna stvar v tvojem življenju. Ampak to ne pomeni, da je slaba. Poglej iz pozitivne plati. Enkrat večjo možnost imaš, da se zaljubiš. Všeč sta ti oba spola. Ni to privilegij? Razmišljaš kdaj v tej smeri? Ni vse vedno samo črno belo. Je tudi pisano.

Želim ti povedati, da se sprejmi. Sprejmi sebe, svoje telo, lastnosti in ostale dejavnike. Ni ti pa potrebno sprejeti okoliščine, če ti niso všeč. Spremeni jih :)

Verjamem vate in ne pozabi. Nisi na svetu zato, da svet spremeni tebe, ampak zato, da ti spremeniš svet, velja?

Lepo bodi.
jazverjamem
______________
What you seek
is seeking you.
-Rumi
Izmučen

Re: Pomagajte mi!

ObjavaNapisal Izmučen » 05 Maj 2017 20:40

Jazverjamem, res hvala ti za vzpodbudne besede in nasvete. Res si lepo napisal.

HVALA!
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Pomagajte mi!

Uredništvo » 09 Maj 2017 12:19

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljen,

hvala za tvoje zaupanje in to, da si poskušal opisati, kako se počutiš.

Izpostavil si več stvari. Začel si s svojo drugačnostjo, s katero se soočaš že od malega naprej. Vsekakor so občutki, da nismo normalni, da smo drugačni od večine, da se nam zato drugi posmehujejo, nas zmerjajo, nas izločijo iz družbe, itd. zelo boleči za vsakega. In ker si s svojo zunanjostjo nekoliko drugačen, si temu še večkrat izpostavljen – tudi s strani neznancev, ki strmijo vate, se ti smejijo, itd. Lahko si le predstavljam, kaj doživljaš in kako pogumen moraš biti, da greš kljub temu med ljudi. Vendar pa vem, da ima praktično vsak izmed nas vsaj kakšno bolečo izkušnjo zaradi nesprejetosti - bodisi zato, ker smo drugačnega porekla, govorimo z drugačnim dialektom, ali ker drugače razmišljajmo in dojemamo svet kot večina in se zato počutimo, kot da ne 'pašemo' med ljudi. In ključnega pomena se mi zdi, da se v tej stiski ob nesprejetosti ne zapremo vase (čeprav bi se nam to zdela najbolj primerna možnost), temveč vztrajamo med ljudmi. In iščemo tiste ljudi in odnose v katerih se počutimo sprejete takšne kot smo v resnici, s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. V takih odnosih pogosto vidimo, da je neka naša lastnost, ki smo se je prej lahko sramovali, našemu bližnjemu celo všeč, ali pa se mu sploh ne zdi tako pomembna. V bližnjih odnosih je toliko stvari, ki so bolj pomembne kot naša zunanjost! Naša iskrenost, odprtost za druge, pripravljenost slišati bližnjega, zmožnost pogovora, iskanja kompromisov, itd. Ko v družbi najdemo ljudi, ob katerih se počutimo sprejete, pa četudi je to en sam prijatelj, je lažje. Počasi lahko postane manj pomembno, kaj o nas mislijo drugi. Do takrat pa je potrebno, da zaupamo, da taki ljudje obstajajo in jih je mogoče najti.

Sprejemanje sebe (pa naj se sliši še tako obrabljeno) je po mojem mnenju tudi ena ključnih stvari pri vstopanju v intimne odnose. Prepoznati pri sebi močne točke je začetek– že iz tvojega pisma bi jih jaz lahko navedla kar nekaj (občutljivost do sebe in drugih, sposobnost samorefleksije – razmišljanja o svojih občutkih, vedenju, vztrajnost, sposobnost obrniti se po pomoč) in te spodbujam, da seznam še dopolniš in vidiš, da lahko v odnose z drugimi marsikaj doprineseš in si zaslužiš, da si tudi ti v odnosih sprejet in ljubljen!

Opisuješ tudi strah pred javnim nastopanjem in spoznavanjem ljudi. S tem ima večina od nas izkušnjo, saj so vsi znaki, ki si jih navedel (npr. tresenje rok, vznemirjenost, živčnost, hitrejše dihanje, itd.) normalen odziv našega telesa na situacijo, ki jo zaznavamo kot ogrožajočo. Včasih so lahko ti občutki (občutek, da nas vsi gledajo, da bodo vsi videli, kako se bomo zmotili/rekli nekaj neumnega, strah, da se nam bodo smejali) tako močni, da nas kar ohromijo. Pri tem je pomembno, da se s takimi situacijami soočamo. Nastopimo pred drugimi, četudi doživljamo ves ta strah in to neprijetnost. Stopimo v stik z nekom novim, četudi se nam zdi, da bomo rekli nekaj neumnega ali se nam bo smejal. Na ta način dobivamo izkušnje, da lahko take situacije obvladamo in da kljub neprijetnosti minejo ter da so včasih predstave v naši glavi bolj grozne kot to, kar se v resnici zgodi. Vedno več izkušenj kot imamo, vsakič nato je nekoliko lažje. To velja tako za nastopanje, kot za navezovanje stikov, kot za vstopanje v intimne odnose.

Vsekakor bi te želela spodbuditi, da se, v koliko se ti zdijo tvoji občutki in razpoloženja (razdražljivost, živčnost, izogibanje drugim, premišljevanje o nesmiselnosti življenja) preveč obremenjujoči, o svojem doživljanju pogovoriš z nekom (npr. psiholog, svetovalec, itd.), ki ima dosti znanja in izkušenj, da ti lahko nudi podporo in pomoč pri razreševanju tvojih vprašanj in dilem.

Upam, da ti je tole razmišljanje v pomoč. Vesela bom, če se še oglasiš in te lepo pozdravljam.

Nataša Sedlar, univ. dipl. psihologinja
Izmučen

Re: Pomagajte mi!

ObjavaNapisal Izmučen » 09 Maj 2017 21:05

Res hvala vsakemu iz med vas in vam Nataša za vse nasvete, mnenja in vzpodbudne besede.

Hvala, in lep pozdrav!
lolita45

Re: Pomagajte mi!

ObjavaNapisal lolita45 » 24 Maj 2017 20:07

Sem dekle, ki je ve, kako je biti star 19 let. V resnici z mojim izgledom ni nič narobe, a sem potrebovala lep čas, da sem to spoznala. Spopadala sem se s podobnimi občutki, kot si jih opisal. Imela sem tudi hudo depresijo, napade panike in težave z alkoholom. Zapletala sem se v nezdrave odnose, saj sem nenehno iskala potrditev, ki je nisem uspela najti v sebi. Sem tudi biseksualka, ki leta svoje spolne usmerjenosti ni priznala nikomur, niti sebi.

Kmalu bom stara 26 let. Ne podlegam več družbenim idealom. Nisem najbolj visoka, vitka, inteligentna, priljubljena ali zabavna punca na svetu in nikoli ne bom, ne glede na to, kako se trudim. Sem pa srečna, močna in samozavestna, kar mi zadošča. Ljubim in sem ljubljena. Imam majhen krog prijateljev, ki me sprejemajo, na mnenje ostalih se ne oziram.

Če bi si pri 19 letih dala nasvet, bi se glasil: Ne skrbi, to niso najlepša leta tvojega življenja. Prepreke, s katerimi se soočaš, imajo rok trajanja. Ne pusti, da te strah ohromi pred novimi izkušnjami. Ne sramuj se poiskati strokovne pomoči. Vsak dan je potreben le en korak. Sprememb dolgo časa ne vidiš, ampak nekega dne, ko se zbudiš, zrak diši drugače, težave so bolj oddaljene, manj resnične. Stvari, ki te jezijo in prizadanejo, te obenem delajo bolj empatičnega in toplega človeka. Spoštuj svojo edinstvenost. Življenje je polno presenečenj in včasih ti pot prekriža kdo, ki vidi tvoj sijaj, tvoje bistvo. Do takrat pa pogumno bojevati bitke s svojimi demoni, močnejši si od njih.

Navijam zate neznanec, nisi sam!