Rezanje,družina,poskus samomora

Vprašanja na tosemjaz.net.
Pac problematicna

Rezanje,družina,poskus samomora

ObjavaNapisal Pac problematicna » 23 Dec 2016 23:57

Jaz enostavno ne zdržim več takega življenja mama me pretepa,oče spolno zlorablja bratci in sestrice me pa imajo kot zadnjo smet poskusala sem z samomorom a je prisla policija in me "resila" jaz res nevem kaj naj vse sem povedala na csd in policiji in je oce dobil le 3leta pogojne kazni...jaz pa živim kot največja smet...in rezem se že 4leta stara pa sem 16.
Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor!
ŽIVIM DA TRPIM!
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Rezanje,družina,poskus samomora

Uredništvo » 27 Dec 2016 13:58

Odgovor svetovalca
________________

Pozdravljena, priznam da mi je bilo kar težko brati tvoje pismo, saj je človek lahko še tako problematičen, pa si takega odnosa oz. ravnanja res ne zasluži. Še posebej otrok ne. Res je neverjetno, kako znamo biti ljudje kruti in seveda najbolj boli, ko te prizadene kdo od bližnjih. Ko te prizadenejo tisti, ki bi te morali ščititi in ti delati dobro. Upam da bo tvojega trpljenja kmalu konec in da se boš znašla v življenju. Torej navijam, da se ne pokončaš, temveč odločno upreš.

Praviš da si stara 16. Če si že imela šestnajsti rojstni dan, si že starejša mladoletnica, kar pomeni, da te nihče ne sme več obravnavati kot majhnega otroka in da lahko uveljaviš svojo voljo. »Lahko« ne pomeni zlahka, ampak, da je možno. A morala boš biti odločna in jasna. In sprejeti seveda eno od možnosti, ki ti jih bodo prestavili, povsem samostojna pri odločanju, kaj bo s teboj, žal ne boš mogla biti. A saj smo pri tem tudi odrasli omejeni, bolj ali manj.

S policijo in centrom za socialno delo očitno že imaš izkušnje, iz zapisanega sem razbral, da z njihovo podporo nisi najbolj zadovoljna. A brez njih ne bo šlo. So namreč edini, ki se imajo možnost (pooblastilo) vtikovati v zadeve posameznikov in družin. Morala jih boš prepričati in jim dokazati, da tako ne moreš več živeti in da morate najti neko drugo rešitev. Če te prav razumem, doma ne vzdržiš več in pri domačih ne moreš več ostati. Če sem te prav razumel in si sama v to popolnoma prepričana, potem moraš biti odločna in pri tem vztrajati. Vsako nasilje s strani staršev moraš prijaviti na policijo (in zahtevati da naredijo zapisnik) in na pristojni Center za socialno delo (in prav tako zahtevati da naredijo uradni zapisnik) . Če-ko te bodo soočali s staršema, moraš vztrajati pri svojem (če drži kar navajaš in če si prepričana da tega ne moreš več vzdržati). Lahko se zatečeš v najbližnji Krizni center za mlade (zaenkrat ga ne omenjaš, poizvej na CSD ali poglej na internetu), kjer ti bodo dali začasno zatočišče. Ti pa vztrajaj, da domov ne greš in ne moreš več (ponavljam že tretjič, če drži kar navajaš in če si prepričana, da tega kar se ti dogaja doma, ne moreš več vzdržati). To ponavljam, ker osebno ne poznam situacije in se moram zanesti na tvoje občutke. Zadeva pa je kočljiva in se s tem ne gre šaliti ali poenostavljati.

Za časa bivanja v Kriznem centru boš lahko od tam obiskovala šolo, skupaj z delavci CSD pa boste iskali rešitev za tebe. Ali so kake možnosti, da se razmere na tvojem domu v kratkem spremenijo, tako da bi želela ostati , živeti doma?; ne verjamem. Verjetno bo treba tehtati druge možnosti in izbrati za tebe najustreznejšo. Ali bo to do polnoletnosti (in dlje) dijaški dom, ali bivanje pri kakem sorodniku, socialni zavod, ali rejniška družina… (zagotovo nisem naštel vseh) pa ne vem. To bodo presojali skupaj s teboj tisti, ki so pristojni in tvojo situacijo bolje poznajo.

Za konec še dve misli; verjetno bi bilo dobro, če bi začela sodelovati s kakim strokovnjakom mojega profila, v Kriznem centru ti bodo to možnost zagotovo omenili (ponudili), če ne pa lahko daš predlog sama. In pa, očitno lahko v življenju v glavnem računaš le na sebe (in seveda še koga ), zato je zelo pomembno, da narediš vse, kar je v tvoji moči, da boš čim prej resnično samostojna in da se boš sposobna sama preživeti. Torej, zaslužiti si denar za življenje, kot ga boš sama hotela. Zato se kljub vsemu slabemu, ki te je doletelo, posveti kolikor le moreš šoli in učenju. Izuči se kakega poklica (seveda se lahko odločiš tudi za študij), da boš imela možnost najti zaposlitev, da ne boš odvisna od drugih.

Pa, ostani optimist, če te je v teh prvih letih življenja doletelo toliko hudega, sem prepričan, da te v prihodnosti čaka tudi obilo lepega. Le možnost si moraš dati, da to doživiš in narediti kar je v tvoji moči (ne čakati križem rok ).

Držim pesti in navijam za tebe, Heliodor Cvetko, psiholog iz Svetovalnega centra Maribor.
jazverjamem
Objave: 349
Pridružen: 08 Maj 2012 17:23

Re: Rezanje,družina,poskus samomora

ObjavaNapisal jazverjamem » 30 Dec 2016 09:34

Hojla,

upam, da boš še prebrala moj odgovor. Najprej mi je iskreno hudo, ker se ti dogajajo te hude reči. Le kako so lahko starši takšni, da ne marajo svojih ljubljenih. Teh stvari ne znam in si jih ne zmorem razložiti.

Verjamem, da ti je večkrat hudo. Vem. Vem tudi, da se počutiš popolnoma razvrednoteno, osamljeno in nemočno. Ampak hoj! Na svetu je preveliko dobrih reči, ki čakajo nate. Veš, življenje zna včasih presenetit.

Najprej dobro premisli, kaj bo naredila. Premisli v dobri smeri, ker samomor ni rešitev! Pojdi v krizni center za mlade. Tam ti bodo pomagali. Ostaneš lahko več kot tri mesece. V tem času ti bo skupina strokovnjakov pomagala, da se boš pobrala. Samo pojdi tja. Brez vsega. Sprejeli te bodo in z tabo delili tvoje breme. Kajti zate. Zate je to pretežko.

Ne morem ti reči drugega kot pa to, da ne obupaj. Sistemske rešitve ti je že podal svetovalec jaz te lahko samo spodbujam. Močno navijam zate, da boš novo leto preživela nekje, kjer bo lepo in boš vsaj za trenutek pozabila na vse skrbi in težave. Verjamem vate veš. Močno. Verjamem, da te nekje čaka nekaj svetlega. Boš videla. Do tja pa se je potrebno prebiti. Če ti življenje meče polena pod nogami to še ne pomeni, da je zlobno. Morda te hoče nekaj naučiti. Jaz verjamem. Jaz verjamem vate. Verjemi še ti vase!

Morda se ti zdi, kar bom naslednje napisal morda malce nesmiselno in nelogično. Morda se boš zelo ujezila... Ko se boš rešila domače ječe, ki je zate postala prava mučilna naprava, odpusti te zlobne stvari staršem. Ne bo lahko, ampak to bo njihova največja kazen. Ko bodo videli, da si jim odpustila, bo to njihova karma.
Odpustiti ne pomeni pozabiti. Niti ne pomeni, da se boš z njimi razumela. Pomeni, da pustiš stvari v preteklosti in da karma opravi svoje.

Včasih zna življenje presenetiti. Zdaj pa hop! Ceni se. Vredna si. Veliko. Verjemi vase. Jaz verjamem vate.

Lepo se imej,
jazverjamem
______________
What you seek
is seeking you.
-Rumi
Broken

Re: Rezanje,družina,poskus samomora

ObjavaNapisal Broken » 31 Dec 2016 23:39

Živijo
jaz imam popolnoma enak problem, ki ga kroji v večini "mama". Sama je šla do kriznega centra na razgovor, da bi se me morda kdaj znebila, s čimer mi je grozila. 1 od težav je, da ona mi vedno pravi, kako vsi mene žalijo oz da take primere, kaj naj bi ji rekli zame, in ki kaźejo, da so na njeni strani, a nevem, če bi verjela. Sama se je že par krat zlagala, zato je čisto možno. Ko razlaga, govori z groznim, nizkim, glasnim glasom, in jih citira, prav tako kot sama (grdo) govori... torej je možno, da laže, a takrat premisljujem o tem, kaj naj bi rekli, in ker sem malo naivna, skorajda verjamem. Vsi so prijazni do mene, no recimo, vsaj tisti; ona pa mi govori, kako so me nekako žalili. Recimo moja naj učit. naj bi ji rekla, da ko me je nekaj vprasala sem le gledala in bila tiho in se je mama pri demonstraciji zelo napravljala. In to ni bilo tako. Lepo sem ji odgovorila...
Mimogrede, to govorim, ker je celo moje zivljenje skrajno nasilna z mano in je tako delala tudi ko sma se menili o kriznem centru. Ces da so rekli, da se ne obnasam normalno ali nekaj takega in da je preveč (?!), da me naj pusti, in to, ker SE TOLIKO TRUDI. Bog ve, kaj vse jim je torej natvezla, da so (naj bi) i
to rekli !
Pac problematicna

Re: Rezanje,družina,poskus samomora

ObjavaNapisal Pac problematicna » 18 Feb 2017 20:17

Hvala vam za vso pomoč ampak jaz ne najdem načina da bi videla na svet svetlejše sedaj hodim psihologu a mi nic ne povem zelo me je strah kaj bo v moji prihodnosti saj rane na rokah so vedno globje prav tako modrice od mame :-(
jazverjamem
Objave: 349
Pridružen: 08 Maj 2012 17:23

Re: Rezanje,družina,poskus samomora

ObjavaNapisal jazverjamem » 20 Feb 2017 11:15

Pozdravljena,

danes zjutraj sem se vstal. Si naredil zajtrk, skuhal čaj in se usedel k oknu. V miru sem pozajtrkoval in se zamislil v svet. Razmišljal sem o tem, kako zna življenje presenetiti. Ko se najmanj zavedaš, te doleti nekaj. Lahko je slabo ali pa dobro. V bistvu je popolnoma vseeno. Po navadi pa je tako, da se iz slabega nekaj dobrega naučiš. Je tako? Veš, zadnje čase veliko razmišljam. Ampak ne o vsakdanjih stvareh, ampak o tem, da moram preprosto uživati ob vsaki dobri stvari, ki se mi zgodi. Pred kratkim sem namreč šel skozi eno preizkušnjo, za katero šele danes vem zakaj se mi je zgodila. Kočno sem dojel zakaj se mi je ponovila in kaj bi mogel že lani odnesti od nje. Lani sem moral tudi jaz obiskati psihologa zaradi nje. Ker nisem, nisem vedel kako naj se soočim z njo. Bilo je grozno.

Toda zdaj. Zdaj se bolj spoštujem. Prav zaradi te preizkušnje. Namreč lani nisem od nje odnesel popolnoma nič. Razen nekaj spominov in tisto »bolečino« v prsih. Zdaj pa se mi je izkušnja ponovila. Tokrat me nič ne boli. Res. Naučil pa sem se, da se moram še bolj spoštovati. Vesel, da se mi je to zgodilo. Življenje mi je dalo darilo. Šele v drugo pa sem spoznal kaj to prav za prav je.

Zdaj pa preidem k tebi. Oprosti za tale uvod. Ampak nisem mogel brez, da začnem z tem. Želel sem ti pokazati, da včasih epiloga neke preizkušnje res ne vidimo takoj, vendar vedno je. Draga deklica. Saj te lahko tako kličem kajne? Od tebe sem starejši dve leti. In ni potrebno veliko, da se oba zaveva, da sva oba v najstniških letih. Oba imava različne občutke, misli, ampak iste hormonske spremembe. Zato je še toliko bolj pomembno, da se zaveva, da sva na vsake zunanje dejavnike še bolj občutljiva.

Nikakor ni dopustno, da se ti dogaja, to kar se ti! V nobenem primeru ne morem ostati miren in brati tvojo zgodbo. Ne strinjam se z njo. To se ti ne sme dogajati! Proti sem! Proti sem vsaki takšni strani, ki tako močno zamaje človeka že v rosnih letih. Želim si, da bi lahko zamenjala življenje. Midva. Da bi si odpočila in vsaj za trenutek zadihala normalno. Spila čaj brez skrbi in pogledala skozi okno z takšnim zaupanjem, kot sem danes jaz. Na žalost pa moreš poiskati drugo rešitev.

Razumem, da ti je hudo. Razumem. Strinjam se s tabo, da to, kar se ti dogaja ni normalno. Nisem proti. In verjemi, naredil bi vse, da se ti to ne bi dogajalo. Bi, ampak ne morem. Lahko pa ti pomagam. Z besedami in podpiram. Zateci se že v tisti presneti Krizni Center in si odpočij.

Draga deklica. Rad bi ti povedal, da ne obupaj. Če prav nimaš razloga za smeh, se smej. Zaupaj. In potem še enkrat in še enkrat in potem znova. Če tudi boš padla, se poberi. Ne reži se. Vem, da tako gre notranja bolečina stran, ampak uničuješ sebe. Ti pa si vredna. Vredna in cenim, ter spoštujem te. Želim ti srečo. Res ti jo. Ne obupaj. Poskusi.

Res si se me dotaknila. Zelo. Priznam tudi oči si mi zarosila. Ne obupaj. Bodi pogumna! Zelo pogumna!
jazverjamem
______________
What you seek
is seeking you.
-Rumi
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Rezanje,družina,poskus samomora

Uredništvo » 21 Feb 2017 07:22

Odgovor svetovalca
_________________

Hojla.

Vidim, da nas je cel kup, ki ti želimo priti bližje in ti ponuditi pomoč. Za pomoč moraš biti pripravljena, kar pomeni, da moraš verjeti v nas. Kako bi lahko verjela v nas? Kaj bi ti morali obljubiti, zagotoviti ali ponuditi?

Veliko nas je, ki te danes sprejemamo točno takšno kot si. Veliko nas je, ki smo ranljivi kot ti, četudi na drugačen način. Veliko nas je, ki verjamemo v moč ranljivosti, ki zaživi šele, ko se razkrito povežemo v skupini. Pridi bližje. Ne bo ti žal, če nam boš zaupala in naredila premik v to smer. Premik do nas lahko narediš ža edinole ti sama. Verjamem v to, da ga zmoreš.
Lahko poskusiš?

Sama delam v Kriznem centru za mlade v Celju, kjer velikorat pomagamo mladostnicam s podobnimi težavami, kot nam jih v svojem pismu opisuješ tudi ti. Pred kratkim sem slišala stavek ene izmed njih: "Če bi vedela, da je tako fajn pri vas, bi prišla pa že prej po pomoč." Sama sem trdno prepričana, da bi lahko pomagali tudi tebi.

Življenje je pretežko, da bi vztrajali v njem sami ali nadaljevali v drami, v kateri smo se znašli. Pomembno je, da iz drame izstopimo ter pot nadaljujemo v aktivnem reševanju težav počasi, ob strokovni podpori, z veliko vztrajnosti in zaupanjem. Poskusi.

Tvoje telo je tvoj dom. Pridi k nam, da ti bomo pomagali priti do znanja kako ga obvarovati, negovati in spoštovati. V kolikor ne bi želela priti v krizni center pa pojdi do osebne zdravnice in ji zaupaj vse kar si nam ter jo prosi, da ti pomaga priti do Mladinskega klimatskega zdravilišča na Rakitni, kjer imajo dobre programe za zdravo odraščanje.

Vsak korak, ki ga boš danes uspela narediti na poti do vseh nas, ki ti ponujamo pomoč, bo skrajšalo razdaljo, ki duši žviljenje v tebi. Življenje pa je potrebno in vredno živeti!

Tako zelo si želim, da bi mi verjela in se podala na pot iz svojega brezna.

Nam lahko javiš za kaj si se odločila?

Zelo bomo veseli.
Polona Kuzman, univ. dipl. sociologinja in varstvoslovka
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Rezanje,družina,poskus samomora

Uredništvo » 21 Feb 2017 07:26

Odgovor svetovalke
_________________

Živijo, Broken,

Hudo mi je, ko slišim zgodbe, da starši z grožnjami uporabljajo hišo, ki je namenjena zaščiti otrok in je velikokrat v res izjemnih stiskah edino zatočišče, mnogokrat pa prostor varnega pogovora o vsem, kar se s straši ne da. Le malokdo ve, da je bivanje v kriznih centrih pogojeno s prostovoljno izjavo, ki jo podpiše mladostnik/mladostnica ob samem sprejemu na dan odločitve, da bi pri nas živel nekaj dni ali tednov.
Na silo se pač ničesar ne da. Za vsemi upešnimi spremembami v življenju mora biti podlaga notranja motivacija. Kaj pa to je? Tisti impulz, ki te požene, da greš v nekaj novega, še boljšega.

Vabim te, da nas prideš kdaj samo obiskat, brez razloga. Zgolj za to, da se prepričaš, da varujemo in spoštujemo otrokove pravice, jih informiramo, učimo izražati čustva, z njimi vadimo postavljati meje, jim postavljamo izzive in jih učimo prevzemati odgovornosti, spoštovati drugače misleče in varovati samega sebe.

Mimogrede, kaj pomeni "skrajno nasilna je z mano"?
Vemo, da je nasilje hudo kaznivo dejanje, ki ni dopustno. V kolikor se ti zdi, da je tvoja mama fizično, psihično ali kakorkoli drugače do tebe nasilna, se čimprej obrni tudi ti po pomoč.
Če pa je tvoja mama zgolj odločna (in glasna) v postavljanju meja, pa se ji zahvali, ker te le dobro vzgaja in si z gotovostjo na varnem.

Upam, da z mamo zgradita boljši odnos.

Polona Kuzman, univ. dipl. soiologinja in varstvoslovka
Pac problematicna

Re: Rezanje,družina,poskus samomora

ObjavaNapisal Pac problematicna » 21 Feb 2017 21:08

Pač ja da se vam najprej zahvalim za vse spodbujevalne odgovore odločila sem se da "pobegnem" od vse te groze zatekla sem se v KCM kjer delajo na tem da se začnem cenit,spoštovati in da se odprem problem je v tem da se ne znam se odpreti nevem zakaj ampak mi enostavno negre zdaj se počasi postavljam na noge ocene v šoli sov zelo narasle
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Rezanje,družina,poskus samomora

Uredništvo » 02 Mar 2017 08:44

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena.

Veseli smo, da si se odločila in naredila ta pogumen korak, ki te pelje prej k aktivnemu razreševanju situacije kot pa k pobegu. Res se lahko pohvališ. Čez čas boš ugotovila tudi, da si se obogatila za izjemno veliko novih izkušenj, ki ti bodo pomagale tudi kasneje ob izzivih v življenju.

Čestitamo ti tudi za izboljšanje ocen v šoli. Gotovo je to en res dober občutek.

Ponosni smo nate.

Lepo se imej.

Polona Kuzman, univ. dipl. sociologinja in varstvoslovka