Odgovor svetovalke
________________

Lepo pozdravljena!

Najprej hvala za tvoje odgovore, ki mi pomagajo še bolje razumeti tvoje doživljanje. Nikakor nisi v breme in prav si se odločila, da si pisala. Verjamem, da zelo težko razumeš svoje občutke, čustva in misli, ki jih doživljaš. Nisi edina, saj veliko mladostnikov doživlja podobno.

Ob tvojem odgovoru razmišljam, da bi lahko bilo vse to posledica neprijetne (prve) izkušnje, ki si jo imela s fantom. Praviš, da te je poljubil na lice, sama pa tega nisi pričakovala, niti odobrila. Čeprav verjamem, da fant s to gesto ni želel storiti nič slabega, te je vseeno poljubil brez tvojega odobravanja. Lahko, da je to bilo zate precej neprijetno, še posebej, ker pred tem nisi imela podobnih izkušenj, fant pa je na ta način »posegel« v tvoj osebni prostor. Povsem mogoče, da si se zaradi tega počutila nekoliko utesnjeno in se posledično ustrašila pri naslednjem fantu. Kljub vsemu, ni nujno, da bi se zaradi tega razvil tako močan strah, ki bi vodil v filofobijo. Še vedno te pozivam, da si previdna in o tem ne sklepaš prehitro.

Če razmišljam dalje, je povsem mogoče tudi, da ti zaenkrat izkazovanje ljubezni še ne ustreza. Nekaterim je zelo pomembno, da osebo najprej dobro spoznajo preden se lahko z njo počutijo sproščeno in ji zaupajo. Šele tako potem dosežejo naslednji korak (npr. ostanejo sami ali si povedo, da so si všeč). S tem ni popolnoma nič narobe, ravno obratno – prav je tako. Zato nikar ne hiti, če se trenutno ne počutiš tako. Daj času čas in daj si priložnost, da še bolje spoznaš sebe in fanta, ki ti bo všeč. Ne boj se biti iskrena in tega povedati tudi njemu – že zaradi tega, da ne bo razočaran ali si dejanja razlagal narobe tako kot fant in njegov prijatelj iz valete. Mimogrede, dejanje prijatelja vsekakor ni bilo na mestu in lahko si predstavljam, kako si se počutila. Ravno zaradi tega je pomembno, da si glede svojih odločitev iskrena ali jih pojasniš.

Še enkrat poudarjam, da si najstnica, ki se odziva na način kot čuti in zmore ter spoznava sebe in druge. Naj te pohvalim, da razmišljaš odgovorno. Pozivam te, da postaneš pozorna še na druge svoje prijetne lastnosti ter dosežke. Prepričana sem, da jih lahko našteješ kar nekaj.

Lep pozdrav!

Ja pozabila sem dodat občutke ko skušam vzpostavi odnos z fantom. No pač prvo mi je ful vredu sem sproščena dokler sem v družbi z neko osebo se zraven npr. Da nisem sama z njim da nas je več. Ker se počutim nevem varno nisem živcna ker si tud on nebo upal približat v smislu da me ogovori al pa se izpove nevem Ful mi je težko razložit ker neznam najbolj že sama težko vem kaj čutim pa kaj delam. Ker takoj ko se znajdem sama z njim se nekak bojim nevem česa pac tak čuden filing mam v sebi. Neznam razložit že to da sem se izpovedla tukaj sem razmišljala mesec dni..

Prvo hvala da razumete tudi sama sem razmišljala kdaj se mi je kaj takega zgodilo da bi lahko to moje odzivanje bila posledica. Torej priča razhodu nikoli nisem bla sem pa bila v situaciji ko me je en ki mi ni bil všeč pred letom dve nazaj ko nisem vedla kaj je ljubezen sploh, poljubil na srečo na lico ko nisem bla pozorna to je bilo tako grozno nevem zakaj ampak vem da me ni pustil na miru kupil mi je stvari pisal pisma takrat nisem reagirala sploh in od tistega poletja ga nisem vidla na srečo nikoli več. Nasledna taka stvar se je zgodila letos ko me je en vprašal za valeto pa sem rekla prvo ja pol naslednji da mi je pisal da sem mu vsec in to takrat me je zvilo in nisem mogla razmišljat zato sem mu rekla na lep način da nebom sploh plesala valete (v bistvu bom) se tisti dan me je njegov sošolec začel pisat da sem grozna oseba brez čustev in vsega da ga zavrnem pa da kak se bi jaz počutila če se bi to meni zgodlo pa da bo ga ščito pa mi onicil vsa prijateljstva se par takih stvari probala sem vse ignorirati a kaj ko si je izmislo zgodblo in jo povedal vsem mojim prijateljem na morju z katerimi sem se že tako redko vidla in sem jih pogresala. No ostala sem brez njih saj si je izmislil tako zgodbo iz zavrnitve da nisem mogla verjet...
Upam da vam nisem v prevko breme.

Odgovor svetovalke
___________________

Lepo pozdravljena!

Hvala, da si mi odgovorila na zastavljena vprašanja in tako pomagala bolje razumeti tvojo stisko.

Najprej naj poudarim, da nikakor nisi grozna oseba. Kot najstnica si v obdobju mladostništva v katerem ravno pridobivamo izkušnje z nasprotnim spolom. Povsem mogoče je, da ti to trenutno ni najbolj prijetno ali blizu, saj to šele spoznavaš. Odzoveš se tako, kot v tistem trenutku čutiš in zmoreš – tako se običajno odziva večina izmed nas. Verjamem, da tvoja želja ni prizadeti kogarkoli zato nikar ne bodi stroga do sebe.

Dalje, filofobija je izraz, opredeljen kot strah pred čustveno navezanostjo, zaljubljenostjo ali strah pred »biti ljubljen«. Gre za stanje, ki ga običajno diagnosticirajo strokovnjaki, kot sta npr. zdravnik ali psiholog. Velikokrat se ta vrsta strahu razvije kot posledica na bolečo preteklo izkušnjo v odnosu, v smislu zavrnitve ali razhoda. Si mogoče imela podobno izkušnjo? Si v preteklosti doživela ali bila priča razhodu, ločitvi, zavrnitvi ali drugem neprijetnem, stresnem dogodku? Na tem mestu bi te opozorila, da o diagnozah ne sklepaš prehitro. Bodi previdna glede informacij, ki jih prebereš na internetu ali v drugih medijih. Ljudje velikokrat prehitro sklepamo in iščemo možne razlage za naša stanja, obenem pa sami sebi postavljamo diagnoze, ki običajno niso povsem resnične in nas le prestrašijo. Kot rečeno, mora to vedno potrditi zdravnik ali drug strokovnjak na podlagi večih informacij.

Povsem mogoče je, da je tvoje odzivanje v odnosih s fanti posledica, kot opisuješ, nizkega samozaupanja ter samopodobe. Mogoče je ravno to ovira, zaradi katere se ne moreš sprostiti in se raje umakneš, zapreš vase. Bi lahko opisala strahove o katerih razmišljaš, kadar imaš priložnost vzpostaviti odnos s fantom? Česa te je strah? Glede samopodobe ti svetujem, da za začetek vzameš list papirja in nanj napišeš vsaj 5 lastnosti ali dosežkov na katere si pri sebi ponosna – prepričana sem, da jih boš našla najmanj toliko (npr. pomoč, zaupanje, kaj je tisto v čemer si dobra, itd.). Potem lahko vsak dan seznam dopolniš in ga obesiš na vidno mesto. Postani najprej pozorna na svoje prijetne, pozitivne lastnosti. Izboljšanje samozavesti je aktiven proces (ni iz danes na jutri), v katerem ti je lahko v pomoč tudi šolska svetovalna delavka in tvoji starši. Presodi, kako bi bilo, če bi o svoji stiski spregovorila še z njimi.

Lep pozdrav,

Torej stara sem 14 let in mučijo me stvari kot npr. so Ljubezen mislim sem da imam FILOFOBIJO in to me dobesedno uničuje ( starši ne vedo). Ne vem kako naj to razložim nisem vajena biti ljubljena a ko sem dobesedno potisnem vse stran od sebe in se zaprem vase. Letos sem zlomila srca že 3 fantom in za to ni opravičila enostavno ko se mi skušajo približat da bi bila nekaj več enostavno ne morem in padem pod tak stres in zmedo da ne vem..ali zavrnem ali jih razočaram, jih zlomim vglavnem grozna oseba sem. nikoli pa ne povem razloga da me je strah in da ne morem zdržati tega stresa. res in pol se mesece in mesece sekiram kaj sem naredila in da tega ne morem popraviti in da tudi če bi bi se zgodba ponovila. zelo si želim to popraviti res in mogoče se slisi zelo preprosti pa ni ker me utrujajo misli o vsem tem in kako sem grozna oseba in kaj si zdaj misli o meni... Rada imam fante a ko se mi priblizajo je zgodbice konec.
Drugi stres je samozaupanje v sebe (da jaz nekaj zmorem dosežt nekaj velikega) tega sploh nimam in ce se trudim pridobit samozavest na višji nivo ne zmorem ker tako ali tako nimam dovolj energrije. Vse to je bilo včasih vredu te težave se mi pojavlajo zadnje leto pa pol in vem da to ni samo obdobje .... hvala

Odgovor svetovalke
___________________

Lepo pozdravljena!

Žal mi je, da se počutiš tako in lahko razumem tvojo stisko. Prav si naredila, da si jo zapisala in tako poiskala pomoč. Da pa bi lahko še bolje razumela tvojo situacijo in z njo povezano stisko, bi želela, da mi odgovoriš na nekaj vprašanj, in sicer me zanima:

- tvoja starost;
- kateri stresi in stvari te bremenijo;
- kakšne misli te preganjajo;
- kaj se je zgodilo v preteklosti, da te bremeni in kaj točno bi lahko bilo bolje?

Z odgovori na postavljena vprašanja mi boš pomagala bolje razumeti situacijo. Tudi lažje ti bom svetovala na ta način.

Lep pozdrav,

Jaz osebno ne vem več kaj naj. Z dneva v dan se spopadam z starimi ali novimi stresi in stvarmi ki me obremenjujejo, zgubljena sem v lastni glavi preganjajo me razne misli o raznih stvareh , ne morem se nehat obremenjevati z stvarmi ki so se zgodile v preteklosti in kaj bi lahko bilo bolje. To me tako utruja da nimam več energije da bi lahko počela stvari ki jih počnem rada. Samozavest mam že od nekdaj na nuli smejem se čeprav me odznotraj boli. In tudi ko se potrudim narediti nekaj dobrega mam občutek kot da ni dovol da mojega truda tako ali tako nebo nihče spoštoval. Nikomur nisem naredila nikoli nič rada darujem ljudem nekaj kaj nimajo a se še vedno počutim prazno. Ampak tak me noben nebi razumel če mu bi to povedala vsi bi me pogledli začeli kimati in se delati da razumejo vbistvu jim je pa vseeno.