Moj mail je [email protected]. Piši mi! Oni mail je od Lucije oz. Leje. Lea, da nebo nejasnosti, tebi sem poslala iz drugega mail.
LP tiha punca202

Tako,javila sem se ji. Počakam na odgovor,nato kontaktiram tebe.
Lp

Živjo!
Tudi jaz imam samo viber. Je tvoj mail in se lahko preko tega kontaktirava?
Lp

Draga Liza 123!
Mislim da govorim v imenu obeh, če rečem da se želiva pogovarjati s tabo. Le prosi Lucijo, ki je zgoraj navedla vsoj mail naj ti da še mojega in mi piši. Že nestrpno pričakujem.
LP

Tiha punca202 za tip osebnosti sem izvedela tu: https://www.16personalities.com/sl
Aja in da ne bo pomote...Lucija je moje ''drugo'' ime ampak ga sploh ne uporabljam več haha (vsi me kličejo Lea).
Zgleda da sve si kar zelo podobni :) . Moj snap ti lahko pošljem preko mojega drugega gmaila, zaradi varnosti itd....javi mi na gmail: [email protected]

Živjo!
Seveda se vama z veseljem javim☺. Rada bi se z vama povezala prek sporocil oz.maila a imam žal samo viber. Bi šlo preko maila oz.kaj predlagata če se sploh želita pogovarjati z mano?
Res je lepo vedeti,da nisem edina tiha punca😉.

Lp

Odgovor svetovalke
________________

Pozdravljena, Lucija,

Če povzamem, pišeš, da si dobila s strani mentorja povratno informacijo, da se težko odpreš in s tem poveš, kaj misliš, o čem razmišljaš, kaj želiš ipd. Po eni strani se ti zdi, da je to povezano s tvojo umirjenostjo, po drugi drugi strani pa omenjaš še nizko samozavest.

Zelo možno je, da gre za oboje. Če si kot osebnost manj družabna kot ostali, če imaš raje dejavnosti, ki potekajo na samem oz. vključujejo samo tebe, če si bolj nagnjena k opazovanju in poslušanju, potem je to lahko del tvoje osebnosti. Lahko pa je ob tem tudi del življenjskih veščin, na katerih se da graditi.

Meni se zdi dobro, da o tej mentorjevi kritiki razmišljaš in se sprašuješ - prava sprememba se namreč začne prav tukaj.

Sedaj ne veva točno, kaj je tisto, kar te ovira oz. ali in zakaj se bojiš izpostaviti ... Možno je na primer, da se bojiš, da boš zavrnjena, da ne boš sprejeta, razumljena. Morda si želiš kaj vprašati, povedati, ampak nisi prepričana o tem, na kakšen način to izvesti - ti manjkajo izkušnje. Vendar te pridobivaš že v tem trenutku in možno tudi je, da boš se sčasoma začela vključevati - in si sedaj le v neke vrste ogrevalni fazi, ki jo potrebuješ, da pretipaš situacijo, bolje spoznaš ljudi okoli sebe in postopno skozi opazovanje dobivaš ideje o tem, kaj bi se dalo povedati/vprašati za začetek. To so le nekatere izmed možnosti, ki jih niti ne bova uspeli docela dognati; morda nanizam le toliko, da razmisliš, ali se najdeš v tem ali ne.

Skratka, še nimaš izkušnje, kako se na tvoja opažanja/misli na praksi odzovejo ... Potem je zdaj pravi čas, da to preveriš! Drzni si, upaj si, ker le kaj se ti lahko zgodi - mogoče si misliš, da boš rekla kaj, kar ne bo po tvojem v redu ... Lahko pa se zgodi, da bo na koncu v redu. Tvoj mentor, kot pravi, želi slišati, kaj misliš. Če mu boš recimo povedala, kaj si na praksi še želiš poskusiti, bo vedel, kaj te zanima in ti to lahko tudi ponudil.

Vsekakor je to tvoja praksa iz več zornih kotov. Ena plat je nabiranje delovnih izkušenj (kjer imaš neka svoja pričakovanja, cilje, ki jih verjetno želiš na praksi doseči - npr. kar bi tu lahko bilo: spoznavanje nekega delovnega področja, odkrivanje možnosti za delo na področju, spoznavanje možnih bodočih delodajalcev) in druga je osebna izkušnja, ki se ti je sedaj v določeni točki tvoje prakse izpostavila. Pri delu smo vse, kar smo - strokovnjaki/specialisti/delavci in ljudje - skratka, oboje. Tako si dobila s to prakso priložnost, da si postaviš tudi cilje zase kot osebo in da ugotavljaš, kdo pa si ti pri delu in kaj ti pomaga od tega, kar si, kar pa te morda ovira. Vzemi si to prakso zase.

Tvoja nagnjenost k opazovanju in umirjenost bosta ostali. In to je za negovati, to sta tvoja dobra dela - ne znajo vsi ljudje opazovati in si vzeti čas za razmislek. Pomembno pa je tudi o svojih ugotovitvah pri opazovanju tudi poročati, govoriti, saj se sicer ne izve, kaj si opazila in tudi tebi zmanjka informacija o tem, kako pa drugi razumejo ter vidijo to, kar si opazila ti. Pa tudi če se ne bodo strinjali - kaj pa če si edina, ki vidiš nekaj, kar drugi ne vidijo, pa to vidiš realno (tako kot zares je)?

Želim ti, da bi ti uspelo! Postopno in skozi poskušanje ti bo sčasoma prav gotovo. To ni nekaj, kar pride iznenada in se tako tudi obdrži, potrebna bo vaja, ugotavljanje, kako bi se dalo in kako ne, zato si kar vzemi čas in prakticiraj - si na praksi!

Lepo te pozdravljam,
Ana Vidovič, univ. dipl. psihologinja

Liza 123! Vse kar sem napisala, bi sporočila tudi tebi. Še se nama javi.😉 Upam da še bereš ta forum. In če še gdo bere ta forum, ki ima podobne probleme, naj prispeva kakšno iskušnjo, spoznanje, vprašanje...
LP vsem. Tiha punca202😉

Zelo me veseli, da ti je moj odgovor pomagal. Vse kar si tu napisala velja tudi zame.(opažanja, kaj pravijo drugi...) Sama sem tudi vgotovila, da ima veliko ljudi predsodke do tihih, v tem smislu da mislijo da so hinavci, ampak to še zdaleč ne velja za vse. To so redki, da bi s tem(tihostjo) res hoteli kaj slabega. Ena sošolka me dobesedno sovraži, samo zato ker sem tiha. Res nevem kaj naj si sploh mislim o tem. Je to zaradi strahu pred drugačnimi ali kaj? Kje pa si to vgotovila kakšen tip osebnosti si? Jst bi se tud pozanimala. Imaš kakšno socialno omrežje? Snapchat mogoče? Če ni skrivnost.(ne misli da te kaj silim) Da bi se pogovarjali. Al pa mail?
Javi kaj.
Lp. Tiha punca202

Hvala za odgovore :) !

Moram priznati da mi je to kar malo odprlo glavo. Mislim, da je problem tega, da gledam na sramežljivost kot na nekaj slabega, v tem da se sama vedno spravljam v ozadje in mislim samo na slabe stvari. Nikoli nisem bila rada v središču pozornosti, ampak me je vedno zanimalo, kako lahko drugi to počnejo brez vsakršne skrbi (npr. nastopajo brez da bi se jim tresel glas in roke, spoznavajo veliko novih ljudi naenkrat itd...). Vedno sem hotela vsaj okusiti tisto samozavest, ki jo nekateri izžarevajo. In kot si omenila, res je, da vem dobro opazovati ljudi (nekaj ljudi mi je to že povedalo, nekateri pa so bili šokirani, saj se sami niso zavedali tistega, kar sem opazila jaz haha). Ajaa in kot zanimivost...prej sem pozabila omeniti, da imam enega najredkejših tipov osebnosti na svetu (INFJ). Je še kdo takšen??? :)
Prav bedno je, da je svet narejen bolj za glasne ljudi...
Ampak meni so osebno sramežljivi in tihi ljudje bolj zanimivi. Izgledajo bolj skrivnostno; kot da čakajo, da nekdo odkrije njihovo drugo osebnost, če ima to kaj smisla... Npr.: moji prijatelji pravijo, da sem v šoli čisto drugačna oseba, kot ko se družimo in sem sproščena, ker jim zaupam.
Še enkrat hvala za odgovore saj so zelo pomagali, ker vidim da nisem edina! :)
Lp Lucija