​Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena, Lin113,

Če povzamem, si rada v družbi in želela bi najti način, kako se odpreti, povedati kaj več o sebi ipd.

Po eni strani sem pomislila (ne vem pa, ali je res; to boš lažje povedala ti) da je možno, da ti pogovor na sploh bolj steče, ko si ena na ena, kot kadar si v družbi treh ali več. Pri nekaterih ljudeh je tako in je razlika že prav pri tem preskoku iz dva na več; je pa to značilnost posameznika. Je nekako nekaj, kar zraste z nami, se v nas razvije, tudi skozi okoliščine ...

Ko praviš, da se sekiraš, se mi zdi, da misliš na to, da v tej družbi nisi zaželena, sprejeta, morda slišana, opažena ... da se nekako čutiš, da ni tu prostora zate. Mislim si namreč glede na tvoj opis, da je morda nek neprijeten občutek - mislim si tudi, da morda ni in ne bo vedno takšen občutek, bodisi v tej ali pa v kakšni drugi družbi.

Mogoče ti nekoliko lahko pomaga že misel na to, da gotovo tudi drugi niso v vseh pogledih in venomer stoodstotni, brez napak.

Možno je tudi, da je razlog drugje in ti družba teh prijateljic/prijateljice ni (več) tako blizu ...

Če se o tem precej sprašuješ in želiš raziskati ter spoznati, kaj je tisto, kar ti preprečuje odprtost v družbi, in to preseči, ti pri tem najbolje lahko pomaga psihoterapija. Pri svetovanju, ki je recimo prisotno tudi na tem forumu, se lahko neke stvari nakaže, za bolj poglobljeno pomoč pa se je smiselno obrniti na psihoterapevtsko pomoč.

Lepo pozdravljam!
Ana Vidovič, univ. dipl. psihologinja

Zivjo,
Sem se odlocila da tudi jaz nekaj napisem na ta forum saj se tudi jaz vidim v istih opisih. Sem tudi zelo tiha oseba, kar me vcasih zelo moti ker se nemorem vkljuciti v druzbo. Sicer imam eno prijateljico s katero veliko govorim in sem zgovorna ko sem v druzbi z njo. Kadar pa je zraven se kdo pa sem zelo tiha sploh nevem kaj bi povedala v druzbi. Res nevem zakaj kar “zablokiram” ko je zraven se kaksna druga oseba, ko pa sem sama z njo pa vedno najdem neko temo za pogovor. Sedaj se kaksno leto druziva tudi se z dvema puncama vendar pa sama opazam da v njihovi druzbi nisem prevec zazeljena tudi s strani te moje najboljse prijateljice ne vec tako kot je bilo vcasih. Moti me ker se zaradi tega zelo sekiram ker grem drugace zelo rada v druzbo in med ljudi ampak se kar nemorem odpreti.

Moj mail je [email protected]. Piši mi! Oni mail je od Lucije oz. Leje. Lea, da nebo nejasnosti, tebi sem poslala iz drugega mail.
LP tiha punca202

Tako,javila sem se ji. Počakam na odgovor,nato kontaktiram tebe.
Lp

Živjo!
Tudi jaz imam samo viber. Je tvoj mail in se lahko preko tega kontaktirava?
Lp

Draga Liza 123!
Mislim da govorim v imenu obeh, če rečem da se želiva pogovarjati s tabo. Le prosi Lucijo, ki je zgoraj navedla vsoj mail naj ti da še mojega in mi piši. Že nestrpno pričakujem.
LP

Tiha punca202 za tip osebnosti sem izvedela tu: https://www.16personalities.com/sl
Aja in da ne bo pomote...Lucija je moje ''drugo'' ime ampak ga sploh ne uporabljam več haha (vsi me kličejo Lea).
Zgleda da sve si kar zelo podobni :) . Moj snap ti lahko pošljem preko mojega drugega gmaila, zaradi varnosti itd....javi mi na gmail: [email protected]

Živjo!
Seveda se vama z veseljem javim☺. Rada bi se z vama povezala prek sporocil oz.maila a imam žal samo viber. Bi šlo preko maila oz.kaj predlagata če se sploh želita pogovarjati z mano?
Res je lepo vedeti,da nisem edina tiha punca😉.

Lp

Odgovor svetovalke
________________

Pozdravljena, Lucija,

Če povzamem, pišeš, da si dobila s strani mentorja povratno informacijo, da se težko odpreš in s tem poveš, kaj misliš, o čem razmišljaš, kaj želiš ipd. Po eni strani se ti zdi, da je to povezano s tvojo umirjenostjo, po drugi drugi strani pa omenjaš še nizko samozavest.

Zelo možno je, da gre za oboje. Če si kot osebnost manj družabna kot ostali, če imaš raje dejavnosti, ki potekajo na samem oz. vključujejo samo tebe, če si bolj nagnjena k opazovanju in poslušanju, potem je to lahko del tvoje osebnosti. Lahko pa je ob tem tudi del življenjskih veščin, na katerih se da graditi.

Meni se zdi dobro, da o tej mentorjevi kritiki razmišljaš in se sprašuješ - prava sprememba se namreč začne prav tukaj.

Sedaj ne veva točno, kaj je tisto, kar te ovira oz. ali in zakaj se bojiš izpostaviti ... Možno je na primer, da se bojiš, da boš zavrnjena, da ne boš sprejeta, razumljena. Morda si želiš kaj vprašati, povedati, ampak nisi prepričana o tem, na kakšen način to izvesti - ti manjkajo izkušnje. Vendar te pridobivaš že v tem trenutku in možno tudi je, da boš se sčasoma začela vključevati - in si sedaj le v neke vrste ogrevalni fazi, ki jo potrebuješ, da pretipaš situacijo, bolje spoznaš ljudi okoli sebe in postopno skozi opazovanje dobivaš ideje o tem, kaj bi se dalo povedati/vprašati za začetek. To so le nekatere izmed možnosti, ki jih niti ne bova uspeli docela dognati; morda nanizam le toliko, da razmisliš, ali se najdeš v tem ali ne.

Skratka, še nimaš izkušnje, kako se na tvoja opažanja/misli na praksi odzovejo ... Potem je zdaj pravi čas, da to preveriš! Drzni si, upaj si, ker le kaj se ti lahko zgodi - mogoče si misliš, da boš rekla kaj, kar ne bo po tvojem v redu ... Lahko pa se zgodi, da bo na koncu v redu. Tvoj mentor, kot pravi, želi slišati, kaj misliš. Če mu boš recimo povedala, kaj si na praksi še želiš poskusiti, bo vedel, kaj te zanima in ti to lahko tudi ponudil.

Vsekakor je to tvoja praksa iz več zornih kotov. Ena plat je nabiranje delovnih izkušenj (kjer imaš neka svoja pričakovanja, cilje, ki jih verjetno želiš na praksi doseči - npr. kar bi tu lahko bilo: spoznavanje nekega delovnega področja, odkrivanje možnosti za delo na področju, spoznavanje možnih bodočih delodajalcev) in druga je osebna izkušnja, ki se ti je sedaj v določeni točki tvoje prakse izpostavila. Pri delu smo vse, kar smo - strokovnjaki/specialisti/delavci in ljudje - skratka, oboje. Tako si dobila s to prakso priložnost, da si postaviš tudi cilje zase kot osebo in da ugotavljaš, kdo pa si ti pri delu in kaj ti pomaga od tega, kar si, kar pa te morda ovira. Vzemi si to prakso zase.

Tvoja nagnjenost k opazovanju in umirjenost bosta ostali. In to je za negovati, to sta tvoja dobra dela - ne znajo vsi ljudje opazovati in si vzeti čas za razmislek. Pomembno pa je tudi o svojih ugotovitvah pri opazovanju tudi poročati, govoriti, saj se sicer ne izve, kaj si opazila in tudi tebi zmanjka informacija o tem, kako pa drugi razumejo ter vidijo to, kar si opazila ti. Pa tudi če se ne bodo strinjali - kaj pa če si edina, ki vidiš nekaj, kar drugi ne vidijo, pa to vidiš realno (tako kot zares je)?

Želim ti, da bi ti uspelo! Postopno in skozi poskušanje ti bo sčasoma prav gotovo. To ni nekaj, kar pride iznenada in se tako tudi obdrži, potrebna bo vaja, ugotavljanje, kako bi se dalo in kako ne, zato si kar vzemi čas in prakticiraj - si na praksi!

Lepo te pozdravljam,
Ana Vidovič, univ. dipl. psihologinja

Liza 123! Vse kar sem napisala, bi sporočila tudi tebi. Še se nama javi.😉 Upam da še bereš ta forum. In če še gdo bere ta forum, ki ima podobne probleme, naj prispeva kakšno iskušnjo, spoznanje, vprašanje...
LP vsem. Tiha punca202😉