3hamh8

Odgovori


BBKoda is Vklopljeno
[img] je vklopljen
[flash] je izključen
[url] je vklopljen
Smeški so izklopljeni

Pregled teme
   

Razširi pogled Pregled teme: 3hamh8

Re: 3hamh8

Napisal Uredništvo » 10 Okt 2017 10:35

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena!

Izpostavila si zanimivo temo, na katero ti podajam svoje razmišljanje.

Če te prav razumem, meniš, da starši okoli polnoletnosti nimajo nič več z vzgojo svojih otrok. Resnica pa je ta, da večino vsi tudi po tej starosti zanje še vedno skrbijo. Namreč redkokateri otrok je po zaključku srednje šole povsem samostojen – tako v psihološkem, socialnem kot materialnem smislu. Tudi če že zaključi fakulteto ali je zaposlen, so starši s svojimi (boljšimi ali slabšimi) nasveti še vedno nekje v ozadju – ker jih mlad odrasel človek še vedno potrebuje. Tudi pri 50., 60. letih imamo še vedno lahko svoje starše, ki kdaj pa kdaj še poskrbijo za nas. Tako da jaz za opredelitev, kdaj je primerno imeti spolni odnos, ne bi gledala iz črno-belega vidika – ali si povsem samostojen ali ne. Dejstvo je, da smo vedno od nekoga odvisni, če ne od staršev, pa od partnerja, prijateljev itd. V osnovi gre vedno za čustveno podporo (odvisnost), včasih pa tudi za materialno itd. Vedno torej potrebujemo nekoga zraven sebe in to nas že po definiciji dela »ne povsem samostojne«. Pa če imamo 0, 50 ali pa 100 let. Tako je tudi prav, saj smo ljudje družbena bitja in najlažje (pre)živimo, če smo eden z drugim.

Če že moram podati kakšno številko, bi tudi jaz tako »na oko« rekla, da je v povprečju minimalna primerna starosti za prvi spolni odnos nekje med 18 in 20 let. Če se zgodi kasneje, je to morda celo boljše. Ne bi bilo pa to primerno posploševati na vsakega posameznika individualno, ker ima vsak svoje življenjske okoliščine, ki jih je treba upoštevati. V osnovi je zelo dobro, da imajo spolne odnose pari, katerih zveza je resna in stabilna. To pomeni, da se partnerja dobro poznata, se spoštujeta in sprejemata, si zaupata, pomagata, izkazujeta naklonjenost, odkrito pogovarjata in vesta, kaj bi kdo rad v življenju. Dobro je, da eden drugega predstavita svojima družinama in prijateljem, saj je to en znak resnosti. Spolnosti se gredo tudi ljudje, ki se ne vežejo v zvezo in jim je to bolj kot ne zabava. Jaz temu nisem naklonjena, še posebej pa ne pri mladostnikih.

Strinjam se s tem, da kot mlad človek (pa velikokrat tudi kot odrasel) težko sam oceniš, kdaj je zveza dovolj kvalitetna in kdaj ne. Sploh, če za seboj nimaš daljših zvez ali pa če si že po naravi manj družaben tip človeka. Ampak ja, z vsako stvarjo je enkrat treba začeti, četudi ne poznaš vseh možnih nevarnosti, ki se ti lahko zgodijo v partnerskih odnosih in spolnosti. Po moje bi bilo v spolnost primerno vstopiti šele takrat, ko imaš vsaj nekaj občutka in izkušenj, kaj dobrega ti lahko prinese partnerska zveza in po drugi strani, kako ti lahko škoduje in te dela nezadovoljnega. Torej namesto o konceptu »samostojnosti in neodvisnosti od staršev« bi raje razmišljala o bolj konkretnih stvareh. Npr. jaz osebno bi spolni odnos odsvetovala nekomu, ki je šele nekaj mesecev v svoji prvi zvezi; ki ni povsem prepričan, ali je partner pravi zanj; ga ne upa oz. noče predstaviti svoji družini in prijateljem; je noro zaljubljen in misli samo nanj; se čuti osamljenega in hoče na hitro potešiti potrebo po ljubezni; se ne spozna na kontracepcijo in nevarnost neželene zanositve; ne ve, kaj bi sam s seboj v življenju; je naiven, se pusti izkoriščati ljudem, pa tega niti ne opazi; v odnosih stavi na svojo ali partnerjevo zunanjo podobo in ne na osebnost; flirta z različnimi ljudmi naenkrat. To je nekaj primerov, ki sem se jih spomnila, zagotovo bi se pa lahko še kakšnega. V kolikor pa človek že ima nekaj izkušenj s partnerstvom, ni več v metuljčkih, predstavi partnerja drugim ljudem itd., pa so to že dobri znaki. Menim, da se v teh dobrih znaki že lahko najde nekaj starejših srednješolcev, mnogo pa še ne.

Upam, da si dobila kaj koristnih informacij.

Predlagam pa, da na tem mestu tudi zaključiva "razpravo" o tej temi v naši spletni svatovalnici.
V bodoče nam lahko pišeš na mail: [email protected]

Lep pozdrav,
Jasna Pinoza, mag. psih.

3hamh8

Napisal Baby James » 06 Okt 2017 12:25

Pozdrav. Mene pa nekaj zanima, vaše mnenje v zvezi s starostjo za spolne odnose. Sicer ni stiska, me pa vseeno zelo zanima.
Po mojem je sicer nemogoče določiti, katera starost je primerna za to, ampak jaz mislim, da če že je govora o starosti, potem naj bi bilo to nekje okoli polnoletnosti. Tako sem mislila že ko sem bila stara nekje dvanajst let in tako nekako mislim še danes. Ker pač nekje okrog te starosti si ,vsaj pravno, odrasel človek, sam odgovoren za svoje življenje in starši s tvojo vzgojo nimajo nič več. Pač po mojem za spolne odnose moreš najprej biti „že toliko velik“, da si sposoben preživeti tudi brez staršev, da veš, kaj je prav tudi sam od sebe, brez staršev, itd. Če veste, kaj mislim s tem.
Sicer polnoletnost pač ni merilo, kdaj si „že tako velik“, da veš, kaj je prav, tudi sam, brez staršev, itd., naj bi pa bila, čeprav ni tako. Nekateri so pač tega sposobni že pred polnoletnostjo, nekateri pa tega nikoli v življenju niso sposobni.

Opazila sem, da tudi precej srednješolskih učiteljev (posebej tistih bolj kao „staromodnih“) meni, da je primerna starost za prve spolne odnose šele nekje okoli polnoletnosti. Pač, saj vedo, da imajo dijaki spolne odnose že prej, pa tudi sami so lahko imeli spolne odnose že prej, zato, bi pač težko kaj „pametovali“ dijakom. Pač učitelji, ker poznajo dijake (en srednješolski učitelj mi je to povedal), vedo da je kot tako mlad človek malce težko imeti kvalitetno zvezo, ker si še zelo mlad, ne veš veliko o odnosih in v bistvu še vedno v teh letih nekako odvisen od „vzgoje“ staršev. Pa da tudi glede seksa, da dijaki pri teh letih mislijo, da že vedo vse, ker so jih pač osnovna dejstva naučili v osnovni šoli, pa po internetu so poiskali informacije. Ampak, da potem, ko si pa starejši, ko gledaš za nazaj, pa da vidiš, da pri takšni starosti pojma nisi kaj dosti vedel o ljubezni in seksu.
Kaj pa vi mislite?

Vrh